Ob prvem šolskem dnevu
V ponedeljek se za okoli 258.000 učencev in dijakov spet odprejo šolska vrata
Šolske počitnice se zaključujejo in šole bodo v ponedeljek ponovno sprejele okoli 258.000 učencev in dijakov. Preden se odprejo šolska vrata, preverimo, kaj nam o šolskem letu 2018/19 lahko pove leto, ki se izteka.
Učenci
Na začetku šolskega leta 2017/18 je bil v osnovno šolo vključen 181.301 otrok, to je skoraj 5.000 več, kot jih je bilo leto poprej. Število osnovnošolcev narašča vse od šolskega leta 2010/11, ko jih je bilo najmanj v samostojni Sloveniji (161.046). V osnovno šolo namreč že nekaj let vstopajo številčnejše generacije otrok kot pred leti, številčnejše pa so tudi od generacije, rojene pred 10 do 15 leti, ki zapuščajo osnovno šolo in odhajajo v srednje šole. Generacija prvošolcev (skoraj 22.000) je bila v šolskem letu 2017/18 za četrtino bolj številčna od generacije devetošolcev (teh je bilo 17.125). Ta trend se bo kmalu začel obračati, kajti rodnost v Sloveniji v zadnjih nekaj letih ponovno upada, tako da se bo v naslednjih letih vpis otrok v šolo zmanjševal, številčno močnejše generacije pa bodo v višjih razredih osnovne šole.
Prvič v šolo
V šolskem letu 2017/18 je v prvi razred osnovne šole vstopilo 21.923 otrok. Otroci v Sloveniji v osnovno šolo vstopajo pri šestih letih. Čedalje več pa je tudi takih, ki vpis v šolo zaradi različnih razlogov za eno leto odložijo in vstopijo v šolo stari sedem let. Pred petimi leti je bilo med prvošolci 5,7 % sedemletnikov, v šolskem letu 2017/18 je bilo takih 9,5 % prvošolcev. Večinoma so to otroci, rojeni v novembru ali decembru, torej najmlajši v svoji generaciji. Znaten delež sedemletnikov med prvošolci pa je otrok s posebnimi potrebami (tedaj 17,8 %).
V razredih povprečno po 19 učencev
V oddelkih rednih osnovnih šol (brez oddelkov za otroke s posebnimi potrebami) je bilo v povprečju 19 učencev. Oddelki samostojnih šol so bili številčnejši od povprečja (20,6 otroka), v oddelkih podružničnih šol pa je bilo otrok precej manj (10,8). Razlike obstajajo tudi med posameznimi statističnimi regijami: povprečno najnižje število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v koroški (16), povprečno najvišje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21,4).
14.000 učencev s posebnimi potrebami
V rednih in prilagojenih osnovnošolskih programih se je izobraževalo 13.996 otrok s posebnimi potrebami. Večina teh otrok (84,5 %) je bila vključena v redni program, ki se izvaja z dodatno strokovno pomočjo; ti otroci so predstavljali 6,6 % vseh učencev v rednem osnovnošolskem programu.
Dijaki
Število osnovnošolcev se že nekaj let zvišuje, srednješolcev pa je z vsakim letom manj. V šolskem letu 2017/18 je bilo v srednje šole vpisanih 73.776 dijakov, skoraj 5.000 manj kot pred petimi leti. Pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihajajočem šolskem letu, nato pa bodo generacije 15-letnikov vse večje.
Med 20.180 dijaki prvih letnikov je bilo 18.100 takih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Preostali so ali ponavljali prvi letnik ali so zamenjali program.
Splošno ali poklicno izobraževanje?
Skoraj polovica dijakov in dijakinj je bila vpisanih v srednje tehniško in strokovno izobraževanje. Malo manj kot tretjina je obiskovala splošne (gimnazijske) programe, skoraj petina pa nižje poklicno izobraževanje. V zadnjih letih se povečuje zanimanje za poklicne in strokovne programe. Od šolskega leta 2010/11 dalje se je delež dijakov v teh programih povečal za 5 odstotnih točk; na drugi strani se je zmanjšal delež tistih, ki so vključeni v gimnazije.
V poklicno in strokovno izobraževanje se v precej večji meri vključujejo fantje kot dekleta. Skoraj tri četrtine (73 %) vseh dijakov (fantov) je v šolskem letu 2017/18 izbralo te programe; v največjem številu sta jih zanimali področji tehnika (33 % vseh dijakov) in računalništvo (8 %). Dekleta so se za poklicne in strokovne programe odločala v manjšem številu (56 % vseh dijakinj); v največjem številu so se odločile za programe s področij zdravstvo (12 % vseh dijakinj), osebne storitve (11 %) in poslovne vede (10 %).
Pišem se Šola
Šole so med najpomembnejšimi ustanovami vsakega večjega kraja, zato ne preseneča, da je najpogostejše ime za ulico v Sloveniji ravno Šolska ulica (52 v letu 2017). Poleg nje je bilo v Sloveniji tudi šest Šolskih poti in prav toliko Šolskih cest. Dijaške ulice so bile tri.
Tudi med lastnimi imeni se pojavljajo imena, povezana s šolo. Priimek Šola je tedaj v Sloveniji imelo deset oseb, priimek Šolar 512 in priimek Dijak 109 oseb.
Na začetku šolskega leta 2017/18 je bil v osnovno šolo vključen 181.301 otrok, to je skoraj 5.000 več, kot jih je bilo leto poprej. Število osnovnošolcev narašča vse od šolskega leta 2010/11, ko jih je bilo najmanj v samostojni Sloveniji (161.046). V osnovno šolo namreč že nekaj let vstopajo številčnejše generacije otrok kot pred leti, številčnejše pa so tudi od generacije, rojene pred 10 do 15 leti, ki zapuščajo osnovno šolo in odhajajo v srednje šole. Generacija prvošolcev (skoraj 22.000) je bila v šolskem letu 2017/18 za četrtino bolj številčna od generacije devetošolcev (teh je bilo 17.125). Ta trend se bo kmalu začel obračati, kajti rodnost v Sloveniji v zadnjih nekaj letih ponovno upada, tako da se bo v naslednjih letih vpis otrok v šolo zmanjševal, številčno močnejše generacije pa bodo v višjih razredih osnovne šole.
Prvič v šolo
V šolskem letu 2017/18 je v prvi razred osnovne šole vstopilo 21.923 otrok. Otroci v Sloveniji v osnovno šolo vstopajo pri šestih letih. Čedalje več pa je tudi takih, ki vpis v šolo zaradi različnih razlogov za eno leto odložijo in vstopijo v šolo stari sedem let. Pred petimi leti je bilo med prvošolci 5,7 % sedemletnikov, v šolskem letu 2017/18 je bilo takih 9,5 % prvošolcev. Večinoma so to otroci, rojeni v novembru ali decembru, torej najmlajši v svoji generaciji. Znaten delež sedemletnikov med prvošolci pa je otrok s posebnimi potrebami (tedaj 17,8 %).
V oddelkih rednih osnovnih šol (brez oddelkov za otroke s posebnimi potrebami) je bilo v povprečju 19 učencev. Oddelki samostojnih šol so bili številčnejši od povprečja (20,6 otroka), v oddelkih podružničnih šol pa je bilo otrok precej manj (10,8). Razlike obstajajo tudi med posameznimi statističnimi regijami: povprečno najnižje število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v koroški (16), povprečno najvišje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21,4).
14.000 učencev s posebnimi potrebami
V rednih in prilagojenih osnovnošolskih programih se je izobraževalo 13.996 otrok s posebnimi potrebami. Večina teh otrok (84,5 %) je bila vključena v redni program, ki se izvaja z dodatno strokovno pomočjo; ti otroci so predstavljali 6,6 % vseh učencev v rednem osnovnošolskem programu.
Dijaki
Število osnovnošolcev se že nekaj let zvišuje, srednješolcev pa je z vsakim letom manj. V šolskem letu 2017/18 je bilo v srednje šole vpisanih 73.776 dijakov, skoraj 5.000 manj kot pred petimi leti. Pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihajajočem šolskem letu, nato pa bodo generacije 15-letnikov vse večje.
Med 20.180 dijaki prvih letnikov je bilo 18.100 takih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Preostali so ali ponavljali prvi letnik ali so zamenjali program.
Splošno ali poklicno izobraževanje?
Skoraj polovica dijakov in dijakinj je bila vpisanih v srednje tehniško in strokovno izobraževanje. Malo manj kot tretjina je obiskovala splošne (gimnazijske) programe, skoraj petina pa nižje poklicno izobraževanje. V zadnjih letih se povečuje zanimanje za poklicne in strokovne programe. Od šolskega leta 2010/11 dalje se je delež dijakov v teh programih povečal za 5 odstotnih točk; na drugi strani se je zmanjšal delež tistih, ki so vključeni v gimnazije.
Šole so med najpomembnejšimi ustanovami vsakega večjega kraja, zato ne preseneča, da je najpogostejše ime za ulico v Sloveniji ravno Šolska ulica (52 v letu 2017). Poleg nje je bilo v Sloveniji tudi šest Šolskih poti in prav toliko Šolskih cest. Dijaške ulice so bile tri.
Tudi med lastnimi imeni se pojavljajo imena, povezana s šolo. Priimek Šola je tedaj v Sloveniji imelo deset oseb, priimek Šolar 512 in priimek Dijak 109 oseb.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.