Kazalniki globalizacije, 2023 in 2024

Ključne statistike:

• Vrednost izvoza blaga in storitev je lani znašala 80,9 % BDP, vrednost uvoza pa 74,7 % BDP.
• Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2024 vrednostno znašale 34,2 % BDP, neposredne naložbe Slovenije v tujini pa 15,7 % BDP.
• Kazalnik tržne integracije je lani pri blagu znašal 62,2 %, pri storitvah pa 15,6 %.
• Slovenija je po OECD-jevem kazalniku deleža tuje dodane vrednosti v izvozu že več kot pet let uvrščena med prvih deset držav.

Tako izvoz kot uvoz blaga in storitev vrednostno višja

Vrednost izvoza blaga in storitev se je leta 2024 v primerjavi z letom prej zvišala za 2,1 %, pri uvozu pa za 2,5 %. Slovenija je tako pri obeh vrednostih ostala med prvimi desetimi članicami EU. Po vrednosti relativnega deleža izvoza se je uvrstila na 7. mesto – za Luksemburgom, Irsko, Malto, Ciprom, Slovaško in Nizozemsko. Pri uvozu je dosegla 8. mesto – višje relativne deleže uvoza so imeli Luksemburg, Irska, Malta, Ciper, Slovaška, Belgija in Estonija.

Zrasli tudi vrednosti tujih neposrednih naložb v Sloveniji in slovenskih naložb v tujini

Vrednost tujih neposrednih naložb v Sloveniji se je konec lanskega leta v primerjavi z letom prej zvišala za 3,6 %. Delež teh naložb v vrednosti BDP je bil za 0,6 odstotne točke manjši kot leta 2023 in je znašal 34,2 %.
Neposredne naložbe Slovenije v tujini so se konec prejšnjega leta v medletni primerjavi vrednostno dvignile za 11,9 %. V deležu BDP so znašale 15,7 % oz. za 0,9 odstotne točke več kot konec leta 2023 (14,8 % BDP).

Slovenija ostala pomembno vključena v mednarodno menjavo
 
Pri stopnji vključenosti v mednarodno menjavo v primerjavi z letom prej ni bilo bistvenih sprememb. Slovenija se je po kazalniku tržne integracije v blagu (povprečje vrednosti izvoza in uvoza blaga v vrednosti BDP) z vrednostjo 62,2 % obdržala na 2. mestu za Slovaško. Vrednost kazalnika tržne integracije v storitvah (povprečje vrednosti izvoza in uvoza storitev v vrednosti BDP) pa je znašala 15,6 %, kar je Slovenijo tako kot predlani uvrščalo v približno sredino med članicami EU (15. mesto).

Med najbolj globaliziranimi državami tudi po podatkih OECD

Visoko stopnjo globalizacije in odvisnost Slovenije od mednarodne menjave nakazuje tudi OECD-jev kazalnik deleža tuje dodane vrednosti v izvozu. Po podatkih OECD-jeve raziskave iz leta 2025 o deležih tuje dodane vrednosti v izvozu držav (vir: OECD; Trade in Value Added (TiVA) 2025 edition: Principal Indicators, shares), je za Slovenijo v najnovejšem razpoložljivem referenčnem letu 2022 ta delež znašal 42,3 %. To je bilo precej več tako od povprečja deležev članic OECD (29,7 %) kot tudi povprečja deležev članic EU (37,1 %). V primerjavi z deleži preostalih OECD članic se je uvrstila na 4. mesto, med deleži članic EU pa na 6. mesto. Kazalnik je pokazal tudi rast v primerjavi z letom 2021, saj se je njegova vrednost zvišala za 4,6 odstotne točke.