Delovno aktivno prebivalstvo, avgust 2025
Avgusta manj delovno aktivnih, izrazitejši upad pri zaposlenih za določen čas
Število delovno aktivnih se je avgusta zmanjšalo za 0,2 %, na približno 938.200. Manj je bilo zaposlenih, število samozaposlenih pa je zraslo. Upad smo zaznali v več kot polovici področij dejavnosti, najizrazitejšega v predelovalnih dejavnostih.
Ključne statistike:
Manj zaposlenih, več samozaposlenih
Število delovno aktivnih se je v primerjavi z julijem zmanjšalo za okoli 1.500 ali za 0,2 %, na približno 938.200. Manj je bilo zaposlenih (upad za nekaj več kot 1.600 ali 0,2 %), medtem ko se je število samozaposlenih rahlo dvignilo (za nekaj več kot 100 ali 0,1 %).
Na mesečni ravni se je med delovno aktivnimi število moških zmanjšalo za približno 800 ali 0,2 %, upadlo je tudi število žensk, in sicer za nekaj manj kot 700 ali prav tako za 0,2 %.
Z vidika vrste delovnega razmerja je bilo zaposlenih s pogodbo za določen čas za okoli 1.400 manj kot v predhodnem mesecu (upad za 1,0 %, na približno 140.400). Zmanjšalo se je tudi število zaposlenih za nedoločen čas, in sicer za približno 200, na okoli 692.200.
V primerjavi z avgustom lani je število delovno aktivnih prav tako upadlo, in sicer za 0,4 %. Zaposlenih je bilo za 0,6 % manj, število samozaposlenih pa se je povečalo za 1,5 %. Delovno aktivnih moških je bilo za 0,6 % manj in žensk za 0,1 % manj.
Tudi delovno aktivnih tujcev nekoliko manj
Z vidika skupin državljanstva (brez kmetov) se je med delovno aktivnimi na mesečni ravni izraziteje zmanjšalo število slovenskih državljanov, in sicer za nekaj več kot 1.100 ali za 0,1 %. Upadlo je tudi število delovno aktivnih tujih državljanov, in sicer za nekaj več kot 300 ali za 0,2 %.
V medletni primerjavi je bilo delovno aktivnih tujcev za 1,9 % več, slovenskih državljanov pa za 0,7 % manj.
Upad v več kot polovici področij dejavnosti
Na mesečni ravni se je število delovno aktivnih zmanjšalo v 12 področjih dejavnosti, ostalo enako v dveh ter dvignilo v šestih. Največji upad smo izmerili v predelovalnih dejavnostih – za okoli 400 ali za 0,2 %. Po drugi strani se je število delovno aktivnih najbolj povečalo v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer za nekaj več kot 100 ali za 0,2 %.
Tudi v primerjavi z lanskim avgustom je bila rast največja v zdravstvu in socialnem varstvu (3,5-odstotna), največji upad pa v predelovalnih dejavnostih (za 1,8 %). Skupno se je število delovno aktivnih dvignilo v 11 področjih dejavnosti, zmanjšalo pa v 9.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
- skupno število delovno aktivnih avgusta upadlo za 0,2 %;
- za 1,0 % manj zaposlenih za določen čas kot mesec prej;
- v predelovalnih dejavnostih upad delovno aktivnih za 0,2 % na mesečni in za 1,8 % na medletni ravni.
Manj zaposlenih, več samozaposlenih
Število delovno aktivnih se je v primerjavi z julijem zmanjšalo za okoli 1.500 ali za 0,2 %, na približno 938.200. Manj je bilo zaposlenih (upad za nekaj več kot 1.600 ali 0,2 %), medtem ko se je število samozaposlenih rahlo dvignilo (za nekaj več kot 100 ali 0,1 %).
Na mesečni ravni se je med delovno aktivnimi število moških zmanjšalo za približno 800 ali 0,2 %, upadlo je tudi število žensk, in sicer za nekaj manj kot 700 ali prav tako za 0,2 %.
Z vidika vrste delovnega razmerja je bilo zaposlenih s pogodbo za določen čas za okoli 1.400 manj kot v predhodnem mesecu (upad za 1,0 %, na približno 140.400). Zmanjšalo se je tudi število zaposlenih za nedoločen čas, in sicer za približno 200, na okoli 692.200.
V primerjavi z avgustom lani je število delovno aktivnih prav tako upadlo, in sicer za 0,4 %. Zaposlenih je bilo za 0,6 % manj, število samozaposlenih pa se je povečalo za 1,5 %. Delovno aktivnih moških je bilo za 0,6 % manj in žensk za 0,1 % manj.
Tudi delovno aktivnih tujcev nekoliko manj
Z vidika skupin državljanstva (brez kmetov) se je med delovno aktivnimi na mesečni ravni izraziteje zmanjšalo število slovenskih državljanov, in sicer za nekaj več kot 1.100 ali za 0,1 %. Upadlo je tudi število delovno aktivnih tujih državljanov, in sicer za nekaj več kot 300 ali za 0,2 %.
V medletni primerjavi je bilo delovno aktivnih tujcev za 1,9 % več, slovenskih državljanov pa za 0,7 % manj.
Upad v več kot polovici področij dejavnosti
Na mesečni ravni se je število delovno aktivnih zmanjšalo v 12 področjih dejavnosti, ostalo enako v dveh ter dvignilo v šestih. Največji upad smo izmerili v predelovalnih dejavnostih – za okoli 400 ali za 0,2 %. Po drugi strani se je število delovno aktivnih najbolj povečalo v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer za nekaj več kot 100 ali za 0,2 %.
Tudi v primerjavi z lanskim avgustom je bila rast največja v zdravstvu in socialnem varstvu (3,5-odstotna), največji upad pa v predelovalnih dejavnostih (za 1,8 %). Skupno se je število delovno aktivnih dvignilo v 11 področjih dejavnosti, zmanjšalo pa v 9.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Delovno aktivno prebivalstvo, Slovenija
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
V prehodnem obdobju po začetku veljavnosti SKD 2025 statistične podatke še zbiramo in objavljamo po SKD 2008. Prehodna obdobja bodo po posameznih raziskovanjih različno dolga.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
.jpg)
