Svetovni dan dostojnega dela

Skoraj milijon delovno aktivnih

Mednarodna konfederacija sindikatov je leta 2008 razglasila 7. oktober za svetovni dan dostojnega dela. Po anketnih podatkih je bilo lani delovno aktivnih 998.000 prebivalcev Slovenije, med njimi 54,6 % moških in 45,4 % žensk. Stopnja delovne aktivnosti med prebivalci v starostni skupini 20–64 let je bila 78,3-odstotna oz. 2,5 odstotne točke višja od povprečja EU. Na tem območju so imeli najvišjo stopnjo na Nizozemskem (83,5 %), najnižjo pa v Italiji (67,1 %). 



Ob koncu tedna delala več kot desetina delovno aktivnih

14,2 % delovno aktivnih prebivalcev Slovenije je delo opravljalo tudi ob vikendih, 22,5 % v EU. Največji delež so imeli v Grčiji (41,3 %), najmanjšega pa v Litvi (3,9 %).  

Manj kot desetina običajno delala od doma

Nekaj manj kot 7 % delovno aktivnih je lani običajno delalo od doma, kar je primerljivo z deleži pred pandemijo covida-19. Največji delež je bil v letu 2021 z več kot desetino (10,6 %) delovno aktivnih, če dodamo še tiste, ki so od doma delali občasno, pa z več kot petino (22,9 %).

Irska je imela med članicami EU največ delovno aktivnih, ki so leta 2024 običajno delali od doma (20,6 %), sledila je Finska (19,6 %). Najmanjši delež je bil v Bolgariji in Romuniji, in sicer nekaj več kot odstotek. Slovenija se je s 6,9 % uvrstila pod povprečje EU (8,9 %). 



Prekarno delo

Na trgu dela se poleg standardnih oblik pojavljajo tudi nestandardne, med njimi prekarne. Lani je prekarna dela opravljalo 65.000 prebivalcev Slovenije oz. 6,5 % delovno aktivnih.

Pričakovana delovna doba blizu povprečja EU

V Sloveniji je bila lani pričakovana delovna doba 37,1 leta (za moške 38,4, ženske 35,8); v zadnjih desetih letih se je podaljšala za skoraj tri leta. Najdaljšo so imeli na Nizozemskem (43,8 leta), najkrajšo pa v Romuniji (32,7 leta); povprečje EU je znašalo 37,2 leta. 

Največja razlika med spoloma je bila v Italiji, kjer je bila ta doba pri moških v povprečju za 9,0 leta daljša kot pri ženskah; v Sloveniji je razlika znašala 2,6 leta. Pričakovana delovna doba je bila daljša pri ženskah le v baltskih državah: Estoniji (1,6 leta), Litvi (0,3 leta) in Latviji (0,2 leta).



5,0-odstotna plačna vrzel med spoloma

Plačna vrzel med spoloma je relativna razlika med povprečno plačo za plačano uro zaposlenih žensk in moških. Za lanski oktober je razlika v Sloveniji znašala 5,0 %, kar pomeni, da so ženske v povprečju zaslužile 95 % povprečne bruto plače za plačano uro moških. 

V večini področij dejavnosti so bile oktobra lani povprečne bruto plače za plačano uro moških višje od plač žensk. Plačna vrzel med spoloma je bila največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (22,5 %), najizrazitejšo negativno plačno vrzel, pri kateri so povprečne bruto plače za plačano uro žensk višje od plač moških, pa smo izmerili v oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki, saniranju okolja (−11,8 %). 

Na ravni EU je bila predlani plačna vrzel največja v Latviji (19,0 %), negativno plačno vrzel pa so zaznali le v Luksemburgu (–0,9 %). Povprečje v EU je bilo 12,0 %.



Stopnja tveganja revščine med delovno aktivnimi nižja od povprečja EU

V Sloveniji je pod pragom tveganja revščine lani živelo 5,4 % polnoletnih delovno aktivnih oseb. Ta delež je bil manjši od povprečja EU, ki je znašalo 8,2 %. Najvišji stopnji tveganja revščine med polnoletnimi delovno aktivnimi sta bili v Luksemburgu (13,4 %) in Bolgariji (11,8 %), najnižji pa na Češkem (3,6 %) in Finskem (2,8 %).