Nadgradnja energetskih statistik, 2022 in 2023

Več kot 90 % električne energije proizvedene v področju dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro

V okviru mednarodnega projekta smo razvili metodologije za pripravo razčlenjenih podatkov o rabi energije v cestnem in železniškem prometu, razčlenjenih podatkov o proizvodnji električne energije po sektorjih in gorivih ter podatkov o porabi električne energije v podatkovnih centrih.

13. 2. 2025 ob 10:30
|
končni podatki

Tomaž Božič, Klemen Deželak, Maja Kramžer, Teja Rutar
|
Povpraševanje po podatkih

Polovico energije v cestnem prometu porabila težka vozila, ki prevažajo tovor

Količino porabljene energije v železniškem in cestnem prometu smo za leto 2022 podrobneje razčlenili po posameznih kategorijah. V železniškem prometu je bilo za prevoz potnikov porabljenih 56,78 GWh električne energije, za prevoz blaga pa 185,15 GWh. Pri rabi energije v cestnem prometu razlikujemo med težkimi vozili, ki prevažajo tovor (ta so porabila 147,94 teradžulov (TJ)), avtomobili in kombiniranimi vozili (135,78 TJ) ter skupinskim prevozom (12,00 TJ). Podlaga za izračune so bili podatki o voznih kilometrih vozil. Pri kategoriji avtomobilov in kombiniranih vozil se je večina energije porabila za prevoz potnikov, in sicer 92,6 %. Preostalih 7,4 % je predstavljala poraba energije za prevoz blaga.

Tudi gospodinjstva proizvedla nekaj električne energije

Proizvodnja električne energije na pragu je v 2023 znašala 15.130 GWh. Največ je je bilo proizvedene v področju dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (90,6 %), sledila so gospodinjstva s samooskrbo (2,8 %) ter predelovalne dejavnosti (2,4 %).

Največ električne energije so proizvedle jedrska elektrarna in hidroelektrarne (po okoli 35 %), sledila je proizvodnja iz lignita (16,1 %), sončnih elektrarn (6,5 %), zemeljskega plina (3,2 %), rjavega premoga (2,3 %), lesa in lesnih odpadkov (1,2 %) ter preostalih obnovljivih (0,7 %) in neobnovljivih virov (0,1 %).

Največ električne energije namenjene za delovanje strežnikov

Podatkovni centri so veliki porabniki električne energije, zato je spremljanje njihove porabe pomembno za preučevanje in spremljanje okoljskih vplivov digitalizacije. Leta 2023 je površina 41 obravnavanih podatkovnih centrov v Sloveniji obsegala 6.295 m², njihova skupna nazivna električna moč pa 7.554 kW. Skupno so porabili 36.833 MWh električne energije.

Z 61 % so prevladovali manjši podatkovni centri z močjo do 100 kW, 32 % podatkovnih centrov je imelo moč med 100 kW in 1.000 kW, le 7 % pa 1.000 kW ali več. Večina podatkovnih centrov (46 %) je bila v lasti poslovnih subjektov, registriranih v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (J po SKD 2008). 15 % jih je bilo v lasti poslovnih subjektov, registriranih v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (K po SKD 2008), po 12 % v področju dejavnosti prometa in skladiščenja (H po SKD 2008) ter izobraževanja (P po SKD 2008), pri preostalih 15 % pa so bili lastniki poslovni subjekti iz področij dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (G po SKD 2008), dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti (O po SKD 2008) ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti (M po SKD 2008).

Večina električne energije, porabljene v podatkovnih centrih, je bila namenjena za delovanje strežnikov (50 %), sledila je poraba za hlajenje (28 %), za shranjevanje podatkov (11 %), za omrežno infrastrukturo (7 %) in za druge namene rabe (4 %).

Delež rabe energije v cestnem prometu, Slovenija, 2022

Delež porabe električne energije podatkovnih centrov po namenih rabe, Slovenija, 2023

Proizvodnja električne energije na pragu po dejavnosti SKD 2008, Slovenija, 2023

	GWh	%
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (A)	24,16	0,2
Rudarstvo (B)	1,17	0,0
Predelovalne dejavnosti (C)	366,26	2,4
Oskrba z električno energijo, plinom in paro (D)	13.711,46	90,6
Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (E)	26,83	0,2
Gradbeništvo (F)	42,09	0,3
Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G)	137,76	0,9
Promet in skladiščenje (H)	28,20	0,2
Gostinstvo (I)	16,84	0,1
Informacijske in komunikacijske dejavnosti (J)	5,65	0,0
Finančne in zavarovalniške dejavnosti (K)	5,41	0,0
Poslovanje z nepremičninami (L)	29,36	0,2
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M)	67,09	0,4
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N)	9,52	0,1
Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti (O)	3,46	0,0
Izobraževanje (P)	3,98	0,0
Zdravstvo in socialno varstvo (Q)	16,49	0,1
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R)	2,15	0,0
Druge dejavnosti (S)	1,18	0,0
Gospodinjstva	422,25	2,8
Neopredeljeno ¹⁾	208,90	1,4
Skupaj	15.130,21	100,0

1) Kategorija »Neopredeljeno« predstavlja proizvodnjo električne energije proizvajalcev, za katere ni podatka o njihovi dejavnosti po SKD. Kategorija vključuje male zasebne hidroelektrarne (174 GWh) in preostale sončne elektrarne (35 GWh).

METODOLOŠKO OPOZORILO

SURS je v letih 2023 in 2024 izvajal mednarodno sofinanciran projekt na področju modernizacije energetskih statistik. Namen projekta sta bila vzpostavitev in razvoj novih vsebin s področja energetskih statistik, ki so pomembne za dopolnitev energetske bilance, spremljanje napredka pri doseganju ciljev glede obnovljivih virov energije ter drugih ukrepov politik na področju energetike in podnebnih sprememb.

V okviru projekta so bili pripravljeni podatki o rabi energije v cestnem in železniškem prometu, podatki o proizvodnji električne energije po sektorjih in vrstah goriv ter podatki o porabi električne energije v podatkovnih centrih.

Sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.