Stroški dela po socioekonomskih značilnostih zaposlenih in samozaposlenih, 2023

Povprečni stroški dela za zaposlene višji v skoraj vseh dejavnostih 

Število zaposlenih se je povečalo za 10.107 ali za 1,2 % (v 2022 je narastlo za 2,6 %). Izraziteje je zraslo v proizvodnji drugih plovil in vozil (za 18,3 %), sledile so dejavnosti dajanje v najem in zakup (za 12,9 %), računalniško programiranje in druge informacijske dejavnosti (za 9,2 %) ter dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti (za 8,3 %). Po drugi strani se je najizraziteje zmanjšalo v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 10,2 %), občutno pa tudi v proizvodnji računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (za 6,0 %) ter v proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja (za 5,0 %).

Povprečni stroški dela za zaposlene so se lani dvignili v vseh dejavnostih z izjemo ene. Najbolj so se zvišali v proizvodnji pijač (za 16,8 %), proizvodnji tekstilij (prav tako za 16,8 %), dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnostih (za 16,4 %) ter v zračnem prometu (za 14,7 %). Znižali pa so se samo v proizvodnji računalnikov, elektronskih, optičnih izdelkov (za 3,1 %).

V letu 2023 3,6 % več samozaposlenih, ocenjeni stroški dela višji za 17,9 % 

Samozaposlenih je bilo lani za 7.641 ali za 3,6 % več (v letu 2022 za 4,3 % več). Njihovo število se je izraziteje dvignilo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (skupno v povprečju za 9,0 %) ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 8,5 %). Zmanjšalo pa se je v kmetijstvu in lovu, gozdarstvu ter ribištvu (za 1,0 %).

Večina samozaposlenih si ne izplačuje plač, temveč na podlagi vloženega dela in kapitala ustvarjajo dobiček (v nacionalnih računih je to raznovrstni dohodek). V letu 2023 so samozaposleni ustvarili za 4.468 milijonov EUR raznovrstnega dohodka (za 2,4 % več kot leto prej), njihovi stroški dela pa so bili ocenjeni na 4.966 milijonov EUR, kar je bilo za 17,9 % več kot leto prej. 

Struktura samozaposlenih po dejavnostih pa je ostala podobna tisti v predhodnem letu.

Razlike v stroških dela med različnimi socioekonomskimi skupinami brez izrazitega zmanjšanja

Med preučevanimi dejavniki, ki vplivajo na razlike v stroških dela, to so spol, starost, izobrazba in področje dejavnosti, ima največji vpliv raven dosežene izobrazbe. Stroški dela so lani za osnovnošolsko izobražene znašali 55,0 % stroškov dela za višje- in visokošolsko izobražene, stroški dela za srednješolsko izobražene pa 66,9 % stroškov dela za višje- in visokošolsko izobražene. V primerjavi z letom 2022 se je razlika pri osnovnošolsko izobraženih zaposlenih znižala za 0,8 odstotne točke, pri srednješolsko izobraženih pa za 0,7 odstotne točke. Skupna razlika v povprečnih stroških dela z vidika izobrazbe se je lani zmanjšala.

Stroški dela so bili pri ženskah v povprečju za 4,6 % nižji kot pri moških – v primerjavi z letom 2022 se je ta razlika znižala za 0,7 odstotne točke.

Pri mlajših zaposlenih (15–29 let) so bili stroški dela lani v povprečju za 18,3 % nižji kot pri starejših zaposlenih (50 let ali več), stroški dela pri zaposlenih v srednji starostni skupini (30–49 let) pa v povprečju za 3,5 % nižji od stroškov dela pri starejših zaposlenih. V primerjavi z letom 2022 se je razlika pri mlajših zaposlenih in zaposlenih v srednji starostni skupini povečala – pri prvih za 1,1 odstotne točke, pri drugih pa za 0,2 točke.

Zaradi načrtovane obsežne revizije, ki se usklajeno izvede v istem letu na vsakih pet let v članicah EU, so se spremenile celotne časovne vrste podatkov.

Tabeli z najnovejšimi podatki sta na voljo v podatkovni bazi SiStat.