Registracije in začetki stečajev pravnih enot, september 2024
Tako registracij kot stečajev na mesečni in četrtletni ravni manj
Na mesečni in četrtletni ravni je bilo manj tako registracij (za 2,1 % oz. 1,7 %) kot stečajev (za 6,5 % oz. 12,4 %). Četrtletno se je število obojih zmanjšalo v večini opazovanih dejavnosti.
Četrtletno manj registracij pri večini opazovanih dejavnosti
Število registracij se je v primerjavi z avgustom zmanjšalo za 2,1 % in v primerjavi s prejšnjim septembrom za 3,0 %, glede na povprečje 2021 pa je zraslo za 6,7 %.
Na četrtletni ravni je bilo registracij v 3. četrtletju manj, in sicer za 1,7 % v primerjavi z 2. četrtletjem ter za 1,2 % manj kot v lanskem 3. četrtletju. Po drugi strani se je glede na povprečje 2021 njihovo število dvignilo za 8,1 %.
V primerjavi z 2. četrtletjem se je število registracij povečalo le v področju dejavnosti promet in skladiščenje (za 0,9 %) ter v skupini dejavnosti izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, kultura in druge storitve, razen dejavnosti članskih organizacij (za 6,3 %). Najizraziteje je število upadlo v skupini dejavnosti finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, strokovne in druge poslovne dejavnosti (za 5,7 %).
Tudi v primerjavi s 3. četrtletjem 2023 se je število zmanjšalo v večini opazovanih dejavnosti. Zraslo je le v gostinstvu (za 4,3 %) ter v skupini dejavnosti izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, kultura in druge storitve, razen dejavnosti članskih organizacij (za 4,7 %).
V primerjavi s povprečjem 2021 pa smo najvišjo rast zaznali v gostinstvu (za 28,3 %), sledila sta izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, kultura in druge storitve, razen dejavnosti članskih organizacij (za 19,4 %) ter gradbeništvo (za 14,5 %).
Pri stečajih prav tako upad pri večini opazovanih dejavnosti na četrtletni ravni
Skupno število stečajev se je mesečno in v primerjavi s povprečjem 2021 zmanjšalo (za 6,5 % oz. 11,8 %), v primerjavi z lanskim septembrom pa je zraslo za 12,5 %.
Na četrtletni ravni je bilo stečajev v 3. četrtletju manj, in sicer za 12,4 % v primerjavi z 2. četrtletjem ter za 11,0 % manj glede na povprečje 2021. Glede na lansko 3. četrtletje pa je število zraslo za 19,8 %.
V primerjavi z 2. četrtletjem se je število stečajev povečalo le v skupini dejavnosti finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, strokovne in druge poslovne dejavnosti (za 5,4 %). Najizraziteje je upadlo v gostinstvu (za 29,6 %), sledila sta industrija (za 25,9 %) ter izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, kultura in druge storitve, razen dejavnosti članskih organizacij (za 23,4 %).
V primerjavi s 3. četrtletjem lani je število stečajev najbolj zraslo v gradbeništvu (za 103,3 %), najbolj upadlo pa v skupini dejavnosti izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, kultura in druge storitve, razen dejavnosti članskih organizacij (za 33,3 %).
V primerjavi s povprečjem 2021 smo največji porast zaznali v prometu in skladiščenju (za 45,5 %), največji upad pa v gostinstvu (za 40,2 %).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Število registracij se je v primerjavi z avgustom zmanjšalo za 2,1 % in v primerjavi s prejšnjim septembrom za 3,0 %, glede na povprečje 2021 pa je zraslo za 6,7 %.
Na četrtletni ravni je bilo registracij v 3. četrtletju manj, in sicer za 1,7 % v primerjavi z 2. četrtletjem ter za 1,2 % manj kot v lanskem 3. četrtletju. Po drugi strani se je glede na povprečje 2021 njihovo število dvignilo za 8,1 %.
V primerjavi z 2. četrtletjem se je število registracij povečalo le v področju dejavnosti promet in skladiščenje (za 0,9 %) ter v skupini dejavnosti izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, kultura in druge storitve, razen dejavnosti članskih organizacij (za 6,3 %). Najizraziteje je število upadlo v skupini dejavnosti finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, strokovne in druge poslovne dejavnosti (za 5,7 %).
Tudi v primerjavi s 3. četrtletjem 2023 se je število zmanjšalo v večini opazovanih dejavnosti. Zraslo je le v gostinstvu (za 4,3 %) ter v skupini dejavnosti izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, kultura in druge storitve, razen dejavnosti članskih organizacij (za 4,7 %).
V primerjavi s povprečjem 2021 pa smo najvišjo rast zaznali v gostinstvu (za 28,3 %), sledila sta izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, kultura in druge storitve, razen dejavnosti članskih organizacij (za 19,4 %) ter gradbeništvo (za 14,5 %).
Pri stečajih prav tako upad pri večini opazovanih dejavnosti na četrtletni ravni
Skupno število stečajev se je mesečno in v primerjavi s povprečjem 2021 zmanjšalo (za 6,5 % oz. 11,8 %), v primerjavi z lanskim septembrom pa je zraslo za 12,5 %.
Na četrtletni ravni je bilo stečajev v 3. četrtletju manj, in sicer za 12,4 % v primerjavi z 2. četrtletjem ter za 11,0 % manj glede na povprečje 2021. Glede na lansko 3. četrtletje pa je število zraslo za 19,8 %.
V primerjavi z 2. četrtletjem se je število stečajev povečalo le v skupini dejavnosti finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, strokovne in druge poslovne dejavnosti (za 5,4 %). Najizraziteje je upadlo v gostinstvu (za 29,6 %), sledila sta industrija (za 25,9 %) ter izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, kultura in druge storitve, razen dejavnosti članskih organizacij (za 23,4 %).
V primerjavi s 3. četrtletjem lani je število stečajev najbolj zraslo v gradbeništvu (za 103,3 %), najbolj upadlo pa v skupini dejavnosti izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, kultura in druge storitve, razen dejavnosti članskih organizacij (za 33,3 %).
V primerjavi s povprečjem 2021 smo največji porast zaznali v prometu in skladiščenju (za 45,5 %), največji upad pa v gostinstvu (za 40,2 %).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Registracije in začetki stečajev pravnih enot, desezonirani podatki, Slovenija
Registracije in začetki stečajev pravnih enot, desezonirani podatki, Slovenija
Registracije in začetki stečajev pravnih enot v stopnjah rasti (%), desezonirani podatki, Slovenija
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Pri podatkih o gibanju števila stečajev so mogoča večja nihanja. Ta so posledica majhnosti Slovenije ter s tem manjšega števila pojavov v opazovanih obdobjih in področjih dejavnosti.
Iz podatkov so izločeni vplivi sezone in koledarja. Kot dela prost dan je upoštevan tudi 14. 8. 2023.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Iz podatkov so izločeni vplivi sezone in koledarja. Kot dela prost dan je upoštevan tudi 14. 8. 2023.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.