Svetovni dan hrane
16. oktober, svetovni dan hrane
Stopnja samooskrbe je bila lani najvišja pri jajcih (95-odstotna). Hrana se je med lanskim in letošnjim septembrom skupno podražila za 1,4 %, cene pa so najbolj upadle pri zelenjavi (za 1,4 %). Delež odpadne hrane, nastale v gospodinjstvih, je znašal 44 %.
Združeni narodi so leta 1979 razglasili 16. oktober za svetovni dan hrane. Namenjen je ozaveščanju o pomenu hrane kot temeljne človekove pravice in osnovne potrebe, letos pa je poudarek na raznolikosti, hranilni vrednosti, dostopnosti in varnosti hrane.
Površina njiv največja v pomurski regiji, število glav velike živine najvišje v podravski
Njive v Sloveniji so se leta 2020 razprostirale na 175.531 ha. Površina je bila največja v pomurski statistični regiji (53.904 ha), sledila je podravska (46.822 ha), najmanjša pa je bila v zasavski regiji (744 ha). Skupno so na kmetijskih gospodarstvih redili 408.684 glav velike živine. Njihovo število je bilo največje v podravski statistični regiji (81.139), najmanjše pa v obalno-kraški (4.495).
Stopnja samooskrbe višja pri živalskih kmetijskih proizvodih
Lani je bila stopnja samooskrbe z rastlinskimi kmetijskimi proizvodi najvišja pri žitih (80 %), najnižja pa pri sadju (16 %) zaradi neugodnih vremenskih razmer za njegovo pridelavo. Samooskrbnost se je v primerjavi z desetletnim povprečjem (2013–2022) zvišala le pri žitih (za 7 odstotnih točk), znižala pa pri sadju (za 18 odstotnih točk), krompirju (za 9 odstotnih točk) in zelenjavi (za 8 odstotnih točk).
Pri živalskih kmetijskih proizvodih je bila stopnja samooskrbe najvišja pri jajcih (95-odstotna). V primerjavi z desetletnim povprečjem se je znižala pri medu (za 44 odstotnih točk), zvišala pa pri mesu (za 2 odstotni točki) in jajcih (za 1 odstotno točko).
Površina za pridelavo tržnih zelenjadnic večja za skoraj dve tretjini
Leta 2022 so tržne zelenjadnice rasle na 3.181 ha ali na 61 % večji površini kot leta 2013. Največji delež pridelovalne površine je bil namenjen korenovkam in gomoljnicam (28 %), sledile so solatnice (19 %), najmanjši pa špinačnicam (1 %). V tem obdobju se je najbolj povečala prav površina s korenovkami in gomoljnicami (za več kot trikrat), podvojila se je površina stročnic, pri čebulnicah pa smo zaznali povečanje površine za 81 %. Velikost pridelovalne površine se je v enakem opazovanem obdobju zmanjšala le pri špinačnicah (za 26 %).
Cene zelenjave upadle
Med lanskim in letošnjim septembrom se je hrana skupno podražila za 1,4 %. Po posameznih skupinah živil so se cene najbolj zvišale pri sadju (za 11,1 %) in sladkih izdelkih (za 5 %), najbolj pa so upadle pri zelenjavi (za 1,4 %), kruhu in izdelkih iz žit (za 0,8 %) ter ribah in morskih sadežih (za 0,7 %).
Prebivalci največ denarja porabili za meso in mesne izdelke
Gospodinjstva so leta 2022 za hrano v povprečju namenila 14 % svojih izdatkov oz. 3.698 EUR. Največ (3,1 % oz. 831 EUR) so porabila za skupino žive živali, meso in mesni pripravki, sledili so žita in žitni izdelki (641 EUR), najmanjši delež sta predstavljali skupini olja in maščobe (128 EUR) ter ribe in morski sadeži (121 EUR).
Ženske pogosteje uživajo sadje in zelenjavo vsaj enkrat na dan
Leta 2022 sta več kot dve tretjini (68 %) prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, vsaj enkrat na dan jedli sadje in še nekoliko večji delež zelenjavo (70 %). Z vidika spola so ženske (75 %) pogosteje kot moški (60 %) vsaj enkrat na dan uživale sadje. Tudi pri uživanju zelenjave so ženske v večji meri (74 %) vsaj enkrat na dan uživale zelenjavo kot moški (66 %). Razlike so prav tako vidne po starostnih skupinah, saj so mlajši (16–29 let) v manjši meri vsaj enkrat na dan uživali sadje (60 %) v primerjavi s starejšimi (65 let ali več), pri katerih je ta delež znašal 80 %. Podobno je bilo pri zelenjavi, delež mlajših, ki so vsaj enkrat na dan uživali zelenjavo, je bil za 10 odstotnih točk manjši kot pri starejših (75 %).
Količina odpadne hrane pod evropskim povprečjem
V prejšnjem letu je v Sloveniji nastalo 160.803 ton odpadne hrane, od tega 44 % v gospodinjstvih. Primerjava s preostalimi članicami EU iz leta 2020 kaže, da se pri nas v gospodinjstvih zavrže manj hrane (36 kg na prebivalca) kot na ravni povprečja EU (70 kg na prebivalca). Količina tovrstnih zavržkov je bila največja na Portugalskem (124 kg na prebivalca), sledila je Italija (107 kg na prebivalca), najmanjša pa v Španiji (30 kg na prebivalca).
Površina njiv največja v pomurski regiji, število glav velike živine najvišje v podravski
Njive v Sloveniji so se leta 2020 razprostirale na 175.531 ha. Površina je bila največja v pomurski statistični regiji (53.904 ha), sledila je podravska (46.822 ha), najmanjša pa je bila v zasavski regiji (744 ha). Skupno so na kmetijskih gospodarstvih redili 408.684 glav velike živine. Njihovo število je bilo največje v podravski statistični regiji (81.139), najmanjše pa v obalno-kraški (4.495).
Stopnja samooskrbe višja pri živalskih kmetijskih proizvodih
Lani je bila stopnja samooskrbe z rastlinskimi kmetijskimi proizvodi najvišja pri žitih (80 %), najnižja pa pri sadju (16 %) zaradi neugodnih vremenskih razmer za njegovo pridelavo. Samooskrbnost se je v primerjavi z desetletnim povprečjem (2013–2022) zvišala le pri žitih (za 7 odstotnih točk), znižala pa pri sadju (za 18 odstotnih točk), krompirju (za 9 odstotnih točk) in zelenjavi (za 8 odstotnih točk).
Pri živalskih kmetijskih proizvodih je bila stopnja samooskrbe najvišja pri jajcih (95-odstotna). V primerjavi z desetletnim povprečjem se je znižala pri medu (za 44 odstotnih točk), zvišala pa pri mesu (za 2 odstotni točki) in jajcih (za 1 odstotno točko).
Površina za pridelavo tržnih zelenjadnic večja za skoraj dve tretjini
Leta 2022 so tržne zelenjadnice rasle na 3.181 ha ali na 61 % večji površini kot leta 2013. Največji delež pridelovalne površine je bil namenjen korenovkam in gomoljnicam (28 %), sledile so solatnice (19 %), najmanjši pa špinačnicam (1 %). V tem obdobju se je najbolj povečala prav površina s korenovkami in gomoljnicami (za več kot trikrat), podvojila se je površina stročnic, pri čebulnicah pa smo zaznali povečanje površine za 81 %. Velikost pridelovalne površine se je v enakem opazovanem obdobju zmanjšala le pri špinačnicah (za 26 %).
Cene zelenjave upadle
Med lanskim in letošnjim septembrom se je hrana skupno podražila za 1,4 %. Po posameznih skupinah živil so se cene najbolj zvišale pri sadju (za 11,1 %) in sladkih izdelkih (za 5 %), najbolj pa so upadle pri zelenjavi (za 1,4 %), kruhu in izdelkih iz žit (za 0,8 %) ter ribah in morskih sadežih (za 0,7 %).
Prebivalci največ denarja porabili za meso in mesne izdelke
Gospodinjstva so leta 2022 za hrano v povprečju namenila 14 % svojih izdatkov oz. 3.698 EUR. Največ (3,1 % oz. 831 EUR) so porabila za skupino žive živali, meso in mesni pripravki, sledili so žita in žitni izdelki (641 EUR), najmanjši delež sta predstavljali skupini olja in maščobe (128 EUR) ter ribe in morski sadeži (121 EUR).
Ženske pogosteje uživajo sadje in zelenjavo vsaj enkrat na dan
Leta 2022 sta več kot dve tretjini (68 %) prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, vsaj enkrat na dan jedli sadje in še nekoliko večji delež zelenjavo (70 %). Z vidika spola so ženske (75 %) pogosteje kot moški (60 %) vsaj enkrat na dan uživale sadje. Tudi pri uživanju zelenjave so ženske v večji meri (74 %) vsaj enkrat na dan uživale zelenjavo kot moški (66 %). Razlike so prav tako vidne po starostnih skupinah, saj so mlajši (16–29 let) v manjši meri vsaj enkrat na dan uživali sadje (60 %) v primerjavi s starejšimi (65 let ali več), pri katerih je ta delež znašal 80 %. Podobno je bilo pri zelenjavi, delež mlajših, ki so vsaj enkrat na dan uživali zelenjavo, je bil za 10 odstotnih točk manjši kot pri starejših (75 %).
Količina odpadne hrane pod evropskim povprečjem
V prejšnjem letu je v Sloveniji nastalo 160.803 ton odpadne hrane, od tega 44 % v gospodinjstvih. Primerjava s preostalimi članicami EU iz leta 2020 kaže, da se pri nas v gospodinjstvih zavrže manj hrane (36 kg na prebivalca) kot na ravni povprečja EU (70 kg na prebivalca). Količina tovrstnih zavržkov je bila največja na Portugalskem (124 kg na prebivalca), sledila je Italija (107 kg na prebivalca), najmanjša pa v Španiji (30 kg na prebivalca).
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.