Popis intenzivnih sadovnjakov, 2023

Največ površin intenzivnih sadovnjakov v podravski statistični regiji, največ nasadov v goriški

V Sloveniji smo lani obdelovali 8.496 intenzivnih sadovnjakov (nasadov), razprostirali so se na 4.369 hektarjih. Povprečen nasad je tako meril okoli 0,5 ha. Pregled po regijah kaže na večje razlike v površini, številu in velikosti nasadov.
 
Največ površin intenzivnih sadovnjakov je ležalo v podravski statistični regiji (1.164 ha oz. 27 % vseh površin), porazdeljene so bile med 1.359 posameznih nasadov. V tej regiji so bili tudi največji, v povprečju so merili 0,86 ha. Po številu pa jih je bilo največ v goriški regiji (1.975 nasadov na 573 ha), a so bili precej manjši, s površino, v povprečju veliko manj kot 0,3 ha. 

Najmanj nasadov so imeli v zasavski statistični regiji (67 nasadov na 19 ha), skupno so ti obsegali le 0,4 % celotne površine intenzivnih sadovnjakov v državi.


Skupna površina intenzivnih sadovnjakov večja, pridelovalcev za tretjino več

Od leta 2017 do lani se je površina povečala za 308 ha ali za 8 %. Še bolj se je dvignilo število pridelovalcev, in sicer za 33 %, skupno jih je na tej površini sadje pridelovalo 3.938.

Posamezni pridelovalec je obdeloval v povprečju 1,11 ha površin intenzivnih nasadov ali za 27 arov manj kot v 2017 (1,38 ha). Dve tretjini pridelovalcev sta gojili sadno drevje na površini, manjši od 0,5 ha. Prav pri manjših velikostnih razredih smo zaznali največjo rast števila pridelovalcev.
 
V povprečju so bili največji pridelovalci sadja v podravski statistični regiji (1,86 ha), sledili so pridelovalci v posavski (1,76 ha), najmanjši pa so bili v koroški statistični regiji (0,44 ha). 


51 različnih sadnih vrst – manj pečkatega, več lupinastega sadja in jagodičevja 

Čeprav jablane rastejo na skoraj polovici skupne površine intenzivnih sadovnjakov, se je njihova površina v zadnjih 20 letih zmanjšala za tretjino. Lani so jih gojili na nekaj manj kot 2.000 ha.

Druga najpogostejša sadna vrsta v naših intenzivnih sadovnjakih so orehi. Od leta 2017 so jih zasadili na dodatnih 260 ha, kar je pomenilo povečanje za 76 %; lani so tako rasli že na skoraj 600 ha.
 
Na splošno smo v obdobju med 2017 in 2023 zaznali največje zmanjšanje skupne površine pri pečkatem sadju (jablane, hruške), in sicer za 14 %, površina, namenjena pridelavi koščičastega sadja (slive, breskve, nektarine, marelice, češnje in višnje), pa se je ostala skoraj enaka (–1 %). Najbolj se je povečala površina, zasajena z lupinastim sadjem, za kar 95 %, površina pri jagodičju pa za 54 %.

Sadovnjaki bolje opremljeni

Okoli 15 % vseh intenzivnih sadovnjakov je imelo lani urejen sistem namakanja, kar je predstavljalo petino skupne površine (867 ha). Površina s sistemi za namakanje intenzivnih sadovnjakov se je od leta 2017 povečala za 42 %. Med načini namakanja so lani prevladovali kapljično namakanje (629 ha), oroševanje (118 ha) ter njuna kombinacija (106 ha). Proti toči je bilo zaščitenih 1.011 nasadov oz. 1.433 ha, medtem ko je bilo leta 2017 takšnih sadovnjakov 710 oz. 1.247 ha.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.