Bruto domači proizvod in drugi agregati nacionalnih računov ter zaposlenost, 2023

Pripravljena prva ocena za 2023 na podlagi letnih podatkovnih virov

Na voljo je prva ocena bruto domačega proizvoda za leto 2023, pripravljena na podlagi prvih letnih podatkovnih virov.

Umirjanje gospodarske rasti ob nadaljnji rasti cen

Po letni oceni bruto domačega proizvoda za leto 2023 je ta znašal 63.951 milijonov EUR. To je bilo nominalno oz. merjeno v tekočih cenah za 12,4 % več kot leto prej – ponovno predvsem zaradi dviga splošne ravni cen proizvodov, merjeno v obsegu oz. z izločenim vplivom cenovnih sprememb pa za 2,1 % več (leto prej je nominalna rast znašala 9,4 %, realna pa 2,7 %). Tako proizvodnja kot vmesna potrošnja sta se realno zmanjšali, se je pa vmesna potrošnja zmanjšala bolj (za 2,5 %) kot proizvodnja (za 0,3 %).

Vrednost ocene rasti obsega BDP je po letni oceni za 0,5 odstotne točke višja kot po četrtletni oceni, objavljeni 14. februarja 2024. Primerjava revizije BDP v tekočih cenah ni smiselna, ker je bila četrtletna ocena pripravljena pred vključitvijo revizijskih korakov letošnje obsežnejše revizije, pojasnjene v nadaljevanju.

K povečanju obsega BDP v letu 2023 so največ prispevali gradbeništvo (0,8 odstotne točke), oskrba z energijo (0,7 odstotne točke), predelovalne dejavnosti (0,3 odstotne točke) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (prav tako 0,3 odstotne točke).

Negativno pa so na spremembo obsega BDP v največji meri vplivale finančne in zavarovalniške dejavnosti (−0,1 odstotne točke), rudarstvo (−0,1 odstotne točke) ter dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva (prav tako −0,1 odstotne točke).

Pozitiven vpliv salda menjave s tujino, nizka rast končne potrošnje

Zunanje povpraševanje je sicer upadlo (realno −2,0 %), vendar se je uvoz blaga in storitev zmanjšal še bolj (realno −4,5 %), tako da je bil prispevek salda menjave s tujino k rasti obsega BDP pozitiven, znašal je 2,3 odstotne točke. Vrednosti izvoza in uvoza sta upadli pri blagu, pri storitvah pa smo imeli zmerno rast. Pogoji menjave s tujino so se po dveh letih slabšanja izboljšali, cene izvoza so zrasle v povprečju za 1,6 %, cene uvoza pa so se znižale za 2,0 %.

Rast zalog je bila manjša kot prejšnje leto, k spremembi obsega BDP so prispevale −1,5 odstotne točke. Končna potrošnja gospodinjstev se je realno povečala za 0,2 %, končna potrošnja sektorja država pa za 2,4 %. Bruto investicije v osnovna sredstva so realno prav tako zrasle, in sicer za 3,9 %.

Manjši delež sredstev za zaposlene, večji delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka

V primerjavi z letom 2022 se je delež sredstev za zaposlene v bruto domačem proizvodu zmanjšal za 0,7 odstotne točke in je znašal 51,2 %. Delež davkov na proizvodnjo je upadel za 0,6 odstotne točke, na 13,1 % BDP. Delež subvencij se je povečal za pol odstotne točke, na 2,3 % BDP. Delež potrošnje stalnega kapitala je bil manjši za 1,1 odstotne točke, obsegal je 18,0 % BDP. Delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka se je povečal za 3,0 odstotne točke, na 20,1 % BDP.

Zaposlenost je ponovno zrasla

Število zaposlenih se je v letu 2023 povečalo za 1,2 %, število samozaposlenih pa za 3,6 %. Skupna zaposlenost se je zvišala za 1,6 %; povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na milijon in sto tisoč oseb ter je dosegla novo najvišjo raven v celotni časovni vrsti slovenskih nacionalnih računov. Od tega je bilo zaposlenih 80,2 %, samozaposlenih pa 19,8 %.

Obsežna revizija nacionalnih računov od 1995

Poleg rednih letnih revizij, ki vključujejo običajne posodobitve podatkov in zajamejo zadnja štiri leta, ocene nacionalnih računov revidiramo tudi v okviru obsežnejših revizij (»benchmark revision« v angleškem izrazoslovju). Na evropski ravni države članice takšne revizije opravimo v istem letu, vsakih pet let, za daljšo časovno vrsto podatkov nacionalnih računov. Na ta način je zagotovljena primerljivost podatkov med državami in v času. Prejšnja tovrstna revizija je bila opravljena v letu 2019.

Obsežne revizije vključujejo spremembe metod ocenjevanja in podatkovnih virov, ki presegajo običajne vsakoletne revizije. Vpliv revizijskih korakov na kazalnike je različen, nekateri koraki vplivajo na povečanje BDP, drugi na zmanjšanje, nekateri izboljšajo strukturo komponent BDP ali vplivajo na druge nacionalne račune poleg BDP.

Obsežnejše revizije pogosto vključujejo revizijske korake za odpravo formalnih pridržkov Evropske komisije glede primernosti podatkov bruto nacionalnega dohodka za namen določanja lastnih virov EU (GNI OR). Izdani pridržki in akcijske točke so rezultat večletnih krogov preverjanja skladnosti podatkov s predpisanimi standardi nacionalnih računov (Evropski sistem računov 2010 po evropski uredbi 549/2013 (ESR 2010) ter vrsta spremnih metodoloških podlag). Nekateri pridržki in akcijske točke so skupni vsem državam, drugi pa različni in odvisni od ugotovitev preverjanja skladnosti v posamezni državi. Za Slovenijo je največji vpliv iz te skupine revizij posledica novega tolmačenja ESR 2010 za področje izdatkov za službene poti. Slovenija je revizijo za to področje po priporočilu Komisije opravila pred 13 leti, kar je takrat vplivalo na prerazvrstitev dela vmesne potrošnje med sredstva za zaposlene in posledično povečanje dodane vrednosti, tokrat pa novo tolmačenje Eurostata tovrstne izdatke opredeljuje ožje kot prej, kar vpliva na zmanjšanje prerazvrstitve oz. povečanje vmesne potrošnje ter zmanjšanje dodane vrednosti in sredstev za zaposlene. V večini let v časovni vrsti od 1995 naprej je ta korak znižal raven BDP za približno 0,5 %, medtem ko je povprečni vpliv na spremembe gospodarske rasti zanemarljiv.

Naslednji sklop revizijskih korakov izvira iz postopkov preverjanja čezmernega primanjkljaja sektorja država (EDP), kar poleg podatkov za administrativne namene vpliva tudi na BDP in preostale nacionalne račune. V letošnji reviziji so bili največji vplivi iz tega sklopa pri prerazvrstitvi davkov in subvencij, predvsem pri oskrbi z energijo.

Pri obeh vrstah revizij podatkov za administrativne namene (GNI OR ter EDP) so te opravljene v predpisanih krajših rokih (običajno v enem letu), vendar jih v redni objavi nacionalnih računov v primeru obsežnejših vplivov v daljši časovni vrsti prestavimo na petletne obsežne revizije, za usklajeno primerljivost med državami in v celotni časovni vrsti. 

Tretji sklop revizijskih korakov so druge spremembe metod in podatkovnih virov, ki imajo potencialno večji vpliv na ocene od običajnih revizij. Ena takih je bila uskladitev z novimi evropskimi priporočili za ocenjevanje vrednosti osnovnih sredstev, v slovenskem primeru je šlo za spremembe povprečnih življenjskih dob sredstev, pri nekaterih za podaljšanje, pri drugih skrajšanje, skupni učinek je vpliv na povečanje BDP prek potrošnje stalnega kapitala netržnih sektorjev – država, neprofitne institucije, gospodinjstva v lastnih stanovanjih. Pri slednjih je na revizijo stanovanjskih storitev vplivala tudi vključitev podatkov Popisa prebivalstva in stanovanj 2021. Večji vpliv v tem sklopu revizije je imela tudi zamenjava podatkovnega vira pri ocenjevanju lastne proizvodnje lesa za kurjavo, z znižanjem ocen v celotni časovni vrsti.

Seznam vseh revizijskih korakov je obširen, navajamo tiste z večjim vplivom na BDP:

• ožja opredelitev in obravnava izdatkov za službena potovanja,
• posodobitev popravka izdatkov samozaposlenih, ki spadajo v vmesno potrošnjo,
• razvrstitev prispevkov za obnovljive vire energije med davke (v daljši časovni vrsti),
• prerazvrstitev subvencij na obnovljive vire energije iz subvencij na proizvode med druge subvencije na proizvodnjo ter vpeljava v daljši časovni vrsti, prerazvrstitev dela transportnih subvencij v obratni smeri,
• sprememba podatkovnega vira za ocenjevanje lastne proizvodnje lesa za kurjavo,
• uskladitev življenjskih dob osnovnih sredstev z novimi evropskimi priporočili,
• posodobitev ocen stanovanjske dejavnosti gospodinjstev z zadnjimi podatki popisa prebivalstva in stanovanj,
• dodatek pri prehodu vrednotenja sprememb zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje s stroškovnih na osnovne cene,
• posodobitev popravkov za napačno poročanje v ocenah proizvodnje in vmesne potrošnje,
• sprememba prilagoditve denarnega toka na obračunski tok za sistem kuponov za toplogredne izpuste,
• revizija ocene lastno razvite programske opreme samozaposlenih,
• revizija ocene lastne gradnje objektov samozaposlenih,
• posodobljena klasifikacija individualne potrošnje po namenu (COICOP 2018),
• revizija plačilne bilance.

Na ocene zadnjih let so poleg naštetih revizijskih korakov vplivale tudi redne posodobitve podatkovnih virov.

Revizijski koraki so v različnih letih vplivali na BDP podobno, nekateri so ga zvišali, drugi znižali. Skupen vpliv je bil znižanje nominalne ravni BDP v večini časovne vrste od leta 1995 naprej, medtem ko je krivulja gospodarske rasti ostala podobna kot pred revizijo.
Povprečna sprememba ravni BDP v tekočih cenah v obdobju 1995–2022 je bila −0,7 %, povprečna sprememba gospodarske rasti pa 0,0 %.

Naslednja obsežna revizija je načrtovana v letu 2029, ko bo poleg ugotovitev novega kroga preverjanja podatkov pripravljena tudi nova metodološka podlaga, ki bo nadgradila oz. nadomestila sedanjo evropsko uredbo (Evropski sistem računov 2010), posodobljena bo tudi klasifikacija ekonomskih dejavnosti.


Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.