Delovno aktivno prebivalstvo, junij 2024

Ključne statistike za junij:

• delovno aktivnih približno 946.300 oseb;

• rast v gostinstvu za 0,7 % in upad v predelovalnih dejavnostih za 0,2 %;

• rast v turizmu – za 0,6 % (UNWTO) oz. 0,5 % (OECD).

Delovno aktivnih mesečno nekoliko manj, letno pa več

Junija je bilo delovno aktivnih oseb približno 946.300, kar je okoli 400 oseb manj kot mesec prej. Število zaposlenih se je zmanjšalo za nekaj manj kot 600 oseb ali za 0,1 %, samozaposlenih pa je bilo za skoraj 200 oseb ali za 0,2 % več.

Z vidika spola delovno aktivnih se je število moških znižalo, in sicer za nekaj več kot 400 ali za 0,1 %, po drugi strani pa se je pri ženskah malenkost zvišalo.

Na letni ravni je bilo delovno aktivnih za 1,2 % več. Rast je bila zaznana pri zaposlenih (za 1,0 %) in tudi samozaposlenih (za 2,4 %) ter tako pri moških (za 1,7 %) kot pri ženskah (za 0,5 %).

Na mesečni ravni upad v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu

V primerjavi z majem se je število delovno aktivnih zvišalo v 8, znižalo pa v 12 področjih dejavnosti. Največja rast je bila v gostinstvu, za nekaj manj kot 300 oseb ali za 0,7 %, sledilo je področje zdravstvo in socialno varstvo z rastjo za nekaj več kot 200 oseb ali za 0,3 %.

Največji upad smo zaznali v predelovalnih dejavnostih, in sicer za nekaj več kot 400 oseb ali za 0,2 %, pri čemer je zlasti izstopala proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (upad za nekaj manj kot 100 oseb ali za 0,6 %). Sledilo je gradbeništvo z upadom za približno 300 oseb ali za 0,4 %.

Po drugi strani se je na letni ravni število delovno aktivnih najbolj povečalo ravno v gradbeništvu, in sicer za 5,8 %.

Več delovno aktivnih v turizmu

Število delovno aktivnih v turizmu se je na mesečni ravni povečalo, po metodologiji UNWTO za 0,6 % (ali za nekaj več kot 300 oseb), po metodologiji OECD pa za 0,5 % (prav tako za nekaj več kot 300 oseb). Tudi na letni ravni je bila ugotovljena rast, in sicer za 1,2 % (UNWTO) oz. 1,7 % (OECD).

Na ravni statističnih regij je bila mesečna rast po obeh metodologijah največja v obalno-kraški regiji (UNWTO 1,8 %, OECD 1,5 %) . Število delovno aktivnih se je znižalo le v savinjski statistični regiji (0,2 % oz. 0,1 %).

Med občinami je imel najvišjo mesečno rast Bovec (UNWTO 18,3 %, OECD 18,2 %), sledila je občina Piran (3,1 % oz. 2,7 %).

Na letni ravni se je število delovno aktivnih v turizmu po metodologijah UNWTO in OECD najbolj dvignilo v Ljubljani – po prvi metodologiji za 2,3 %, po drugi pa za 2,6 %.

Dejavnosti, ki se po metodologijah Svetovne turistične organizacije (UNWTO) oziroma Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) uvrščajo v turizem, so navedene v metodoloških pojasnilih.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.