Selitveno gibanje, 2023
Selitveni prirast največji med državljani Bosne in Hercegovine
V prejšnjem letu se je v Slovenijo priselilo 4.000 državljanov Slovenije in 29.900 tujih državljanov. Odselilo se je več kot 5.600 slovenskih in 16.800 tujih državljanov. Selitveni prirast je tako znašal 11.500 oseb.
Selitveni prirast pozitiven, a za petino manjši kot leto prej
V Slovenijo se je priselilo 33.939 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 22.411. V primerjavi z letom prej se je število priselitev zmanjšalo za 5 %, število odselitev se je povečalo za 7 %, selitveni prirast pa je upadel za 21 %; priselilo se je 11.528 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.
Pri državljanih Slovenije je bil selitveni prirast negativen. Priselilo se jih je 4.031 ali za 9 % več kot v letu 2022, odselilo pa 5.627 ali za osmino (12 %) več.
Selitveni prirast tujih državljanov je bil po drugi strani 25. leto zapored pozitiven: lani se jih je v Slovenijo priselilo 13.124 več, kot se jih je iz nje odselilo. K temu so največ prispevali državljani Bosne in Hercegovine – v Slovenijo se jih je priselilo 6.000 več, kot se jih je iz nje odselilo.
Največ slovenskih državljanov priseljenih iz Nemčije, tujih državljanov največ iz Bosne in Hercegovine
Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča priseljenih slovenskih državljanov sta bili Nemčija in Avstrija (20 oz. 18 %), sledile so Hrvaška, Švica in Italija.
Največ tujcev se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine (40 % vseh priseljenih tujih državljanov), med preostalimi pa so bile najpogostejše države prejšnjega prebivališča še Kosovo, Srbija, Severna Makedonija in Ukrajina.
Največ slovenskih državljanov v Avstrijo, tujih državljanov največ v Bosno in Hercegovino
Petina odseljenih državljanov Slovenije (21 %) je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (18 %), Hrvaška in Švica.
Največ tujih državljanov se je po drugi strani preselilo iz Slovenije v Bosno in Hercegovino (34 %), sledila sta Kosovo (15 %) in Srbija (11 %).
Podatki o socioekonomskih značilnostih meddržavnih selivcev bodo na voljo 18. decembra 2024.
Notranjih selitev manj
Registriranih je bilo 110.720 notranjih selitev (tj. sprememb naselja prebivališča znotraj države) ali za 16 % manj kot leto prej.
Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja prebivališča, se jih je večina (81 %) preselila v drugo občino, 19 % pa v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 88.000 državljanov Slovenije in 23.000 tujih državljanov. Skoraj polovica notranjih selivcev je bilo starih 20–39 let.
Naselje svojega prebivališča je najmanj enkrat zamenjalo 4 % prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi lani bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: med tujci se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, med državljani Slovenije pa vsak petindvajseti.
Evidentiranih je bilo tudi 44.233 sprememb prebivališča znotraj naselij (42.090 selivcev); te statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 13.846, znotraj naselja Maribor pa 5.676 prebivalcev.
V podatkovni bazi SiStat objavljene časovne vrste podatkov o selitvenem gibanju smo dopolnili s podatki za leto 2023. Tako so zdaj na voljo najnovejši podatki o meddržavnih in notranjih selitvah ter o selitvenem in skupnem prirastu prebivalstva. Številni podatki so na voljo za več prostorskih ravni.
V Slovenijo se je priselilo 33.939 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 22.411. V primerjavi z letom prej se je število priselitev zmanjšalo za 5 %, število odselitev se je povečalo za 7 %, selitveni prirast pa je upadel za 21 %; priselilo se je 11.528 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.
Pri državljanih Slovenije je bil selitveni prirast negativen. Priselilo se jih je 4.031 ali za 9 % več kot v letu 2022, odselilo pa 5.627 ali za osmino (12 %) več.
Selitveni prirast tujih državljanov je bil po drugi strani 25. leto zapored pozitiven: lani se jih je v Slovenijo priselilo 13.124 več, kot se jih je iz nje odselilo. K temu so največ prispevali državljani Bosne in Hercegovine – v Slovenijo se jih je priselilo 6.000 več, kot se jih je iz nje odselilo.
Največ slovenskih državljanov priseljenih iz Nemčije, tujih državljanov največ iz Bosne in Hercegovine
Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča priseljenih slovenskih državljanov sta bili Nemčija in Avstrija (20 oz. 18 %), sledile so Hrvaška, Švica in Italija.
Največ tujcev se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine (40 % vseh priseljenih tujih državljanov), med preostalimi pa so bile najpogostejše države prejšnjega prebivališča še Kosovo, Srbija, Severna Makedonija in Ukrajina.
Največ slovenskih državljanov v Avstrijo, tujih državljanov največ v Bosno in Hercegovino
Petina odseljenih državljanov Slovenije (21 %) je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (18 %), Hrvaška in Švica.
Največ tujih državljanov se je po drugi strani preselilo iz Slovenije v Bosno in Hercegovino (34 %), sledila sta Kosovo (15 %) in Srbija (11 %).
Podatki o socioekonomskih značilnostih meddržavnih selivcev bodo na voljo 18. decembra 2024.
Notranjih selitev manj
Registriranih je bilo 110.720 notranjih selitev (tj. sprememb naselja prebivališča znotraj države) ali za 16 % manj kot leto prej.
Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja prebivališča, se jih je večina (81 %) preselila v drugo občino, 19 % pa v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 88.000 državljanov Slovenije in 23.000 tujih državljanov. Skoraj polovica notranjih selivcev je bilo starih 20–39 let.
Naselje svojega prebivališča je najmanj enkrat zamenjalo 4 % prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi lani bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: med tujci se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, med državljani Slovenije pa vsak petindvajseti.
Evidentiranih je bilo tudi 44.233 sprememb prebivališča znotraj naselij (42.090 selivcev); te statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 13.846, znotraj naselja Maribor pa 5.676 prebivalcev.
V podatkovni bazi SiStat objavljene časovne vrste podatkov o selitvenem gibanju smo dopolnili s podatki za leto 2023. Tako so zdaj na voljo najnovejši podatki o meddržavnih in notranjih selitvah ter o selitvenem in skupnem prirastu prebivalstva. Številni podatki so na voljo za več prostorskih ravni.
Selitveni prirast s tujino, Slovenija
Selitveno gibanje, Slovenija
1) Vrednosti so izračunane iz absolutnih podatkov in zaradi zaokroževanja niso vedno enake seštevku/razliki posameznih kazalnikov. |
Sprejemi v državljanstvo Republike Slovenije in odpusti iz njega, Slovenija, 2023
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Veliko število notranjih selitev v letu 2022 je bilo v veliki meri povezano z ukrepi za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Ob prepovedi gibanja med občinami v 2020 se je namreč precej prebivalcev odločilo za prijavo začasnega prebivališča v drugi občini. Veljavnost prijave tega prebivališča je potekla dve leti pozneje, torej v 2022, kar statistično šteje kot selitev v občino stalnega prebivališča.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)