Realni dohodek iz kmetijstva - prva ocena, 2024

Obseg rastlinske pridelave večji kot lani

Vrednost rastlinske pridelave naj bi v letu 2024 po prvih ocenah znašala 884 mio. EUR ali za 6 % več kot lani. Pričakovani porast je ocenjen na podlagi predvidenega večjega skupnega obsega pridelave (za 9 %) kljub nižjim cenam (za 3 %). Količinsko manjšo pridelavo pričakujemo le pri vinu (za desetino), medtem ko naj bi pridelek pri žitih ostal na ravni lanskega leta. Pri vseh drugih skupinah je pričakovati večjo pridelavo, najizraziteje naj bi se dvignila pri sadju, skoraj za polovico, saj je bil pridelek lani majhen. Cene bodo pri rastlinski pridelavi predvidoma nižje za 3 %. Njihov največji upad (za 9 %) pričakujemo pri krmnih rastlinah, največjo rast pa pri sadju (za 4 %).

Pri krmnih rastlinah, ki so vrednostno največja skupina v rastlinski pridelavi, naj bi se vrednost proizvodnje zvišala za 3 % zaradi večjega pridelka (za 13 %). 

Vrednost živinoreje upadla zaradi nižjih cen

Pri živinoreji naj bi se vrednost znižala (za 4 %) zaradi upada cen (za 4 %), znašala bo predvidoma 724 mio. EUR. Znižanje vrednosti pričakujemo pri živini (za 5 %) in živalskih proizvodih (za 3 %), pri obeh skupinah zaradi (za 4 %) nižjih cen. Prireja živine bo predvidoma manjša pri skoraj vseh kategorijah živali, razen pri perutnini, kjer naj bi se povečala (za 1 %). Ocenjujemo, da bo prireja najbolj upadla pri prašičih (za 3 %).

Pri mleku, ki ima največji vpliv na vrednost živalskih proizvodov, ob enakem obsegu prireje kot lani pričakujemo nižjo vrednost (za 4 %) zaradi upada cen (za 4 %). Ocenjujemo, da bo vrednost prireje mleka znašala 256 mio. EUR. 

Pri jajcih naj bi se vrednost znižala (za 4 %) zaradi nižjih cen (za 3 %) in nekoliko manjšega obsega prireje. 

Skupna vrednost kmetijske pridelave v letošnjem letu je ocenjena na 1.607 mio. EUR, kar je nekoliko več (za 1 %) kot lani, zaradi večjega obsega pridelave (za 5 %) in nižjih cen (za 3 %).

Stroški zaradi pocenitve inputov nižji

V primerjavi s prejšnjim letom naj bi se cene inputov letos znižale (za 6 %), kar naj bi povzročilo upad vrednosti vmesne potrošnje (za 7 %). Tudi poraba kmetijskih inputov bo predvidoma malenkost manjša. Zaradi nižjih cen je pričakovati upad stroškov gnojil (za več kot četrtino) in krme (za skoraj desetino). Po drugi strani pa pričakujemo povečanje izdatkov za semena in sadike (za več kot desetino), vzdrževanje strojev in opreme (za 3 %) ter veterinarske stroške (za 2 %). Celotna vmesna potrošnja je ocenjena na 954 mio. EUR. 

Faktorski dohodek v kmetijstvu višji

Zaradi nekoliko višje vrednosti kmetijske proizvodnje in nižjih stroškov predvidevamo, da se bo faktorski dohodek v kmetijstvu v primerjavi z lani povečal za 17 %. Ob tem predpostavljamo, da bodo subvencije realno ostale na ravni predhodnega leta. Faktorski dohodek na polnovredno delovno moč (PDM) naj bi bil višji za 19 %. Tako kot v predhodnih letih pričakujemo rahel upad zaposlenosti (za 1 %). 

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.