Indeksi cen življenjskih potrebščin, november 2023
Cene na letni ravni za 4,9 % višje, na mesečni ravni pa za 1 % nižje
Življenjske potrebščine so se novembra na letni ravni v povprečju podražile za 4,9 %, na mesečni pa pocenile za 1 %. K letni inflaciji so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 6,2 %), k mesečni deflaciji pa cenejša električna energija (za 18,8 %).
Najnižja letna inflacija v zadnjih dveh letih
Na letni ravni smo imeli 4,9-odstotno inflacijo, medtem ko je bila ta v istem mesecu prejšnjega leta 10,0-odstotna.
Cene storitev so se v povprečju zvišale za 7,4 %, cene blaga pa za 3,6 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 4,7 %, poltrajno blago za 2,3 % in trajno blago za 0,6 %.
Najbolj, za 1,1 odstotne točke, so letno inflacijo zvišale za 6,2 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Sledile so podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 6,7 %), te so k inflaciji dodale 0,7 odstotne točke, ter podražitve v restavracijah in hotelih (za 8,4 %) s prispevkom 0,6 odstotne točke.
Po drugi strani so bila cenejša kot pred letom dni trdna goriva (za 26,4 %), inflacijo so ublažila za 0,4 odstotne točke.
Na mesečni ravni deflacija prvič po več kot letu dni
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin znižale za 1 %.
Največji vpliv na mesečno deflacijo je imela nižja končna cena elektrike – ta se je zaradi oprostitve plačevanja prispevka OVE in SPTE znižala za 18,8 % ter k deflaciji prispevala 0,8 odstotne točke. Znižale so se tudi cene trdnih goriv (za 8,7 %), nastanitvenih storitev (za 4,2 %), naftnih derivatov (dizelsko gorivo in tekoča goriva so bila cenejša za 2,4 %, bencin pa za 2,2 %), zdravstva (za 2,1 %) in počitniških paketov (za 2 %). Vsaka izmed naštetih skupin je k deflaciji dodala po 0,1 odstotne točke. Vse ostale pocenitve v novembru so prispevale še dodatne 0,1 odstotne točke.
Po drugi strani so se v zadnjem mesecu podražili sadje (za 3,1 %), različni rekreacijski predmeti, vrtnarjenje in male živali (za 2,4 %), tobak (za 2,2 %) ter oblačila in obutev (za 0,8 %). Vsaka izmed naštetih podražitev je deflacijo znižala za 0,1 odstotne točke.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 4,5-odstotna (novembra lani 10,8-odstotna). Na mesečni ravni so se cene znižale za 0,8 % (prejšnji mesec so se zvišale za 0,3 %).
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 7,1 %, cene blaga pa za 3,2 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 4,4 % in poltrajno blago za 2,3 %. Cene trajnega blaga so bile nižje za 0,4 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU oktobra 2,9-odstotna (mesec prej 4,3-odstotna) in v državah članicah EU 3,6-odstotna (mesec prej 4,9-odstotna). Najnižja je bila v Belgiji (−1,7-odstotna), najvišja na Madžarskem (9,6-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 6,6 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Na letni ravni smo imeli 4,9-odstotno inflacijo, medtem ko je bila ta v istem mesecu prejšnjega leta 10,0-odstotna.
Cene storitev so se v povprečju zvišale za 7,4 %, cene blaga pa za 3,6 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 4,7 %, poltrajno blago za 2,3 % in trajno blago za 0,6 %.
Najbolj, za 1,1 odstotne točke, so letno inflacijo zvišale za 6,2 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Sledile so podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 6,7 %), te so k inflaciji dodale 0,7 odstotne točke, ter podražitve v restavracijah in hotelih (za 8,4 %) s prispevkom 0,6 odstotne točke.
Po drugi strani so bila cenejša kot pred letom dni trdna goriva (za 26,4 %), inflacijo so ublažila za 0,4 odstotne točke.
Na mesečni ravni deflacija prvič po več kot letu dni
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin znižale za 1 %.
Največji vpliv na mesečno deflacijo je imela nižja končna cena elektrike – ta se je zaradi oprostitve plačevanja prispevka OVE in SPTE znižala za 18,8 % ter k deflaciji prispevala 0,8 odstotne točke. Znižale so se tudi cene trdnih goriv (za 8,7 %), nastanitvenih storitev (za 4,2 %), naftnih derivatov (dizelsko gorivo in tekoča goriva so bila cenejša za 2,4 %, bencin pa za 2,2 %), zdravstva (za 2,1 %) in počitniških paketov (za 2 %). Vsaka izmed naštetih skupin je k deflaciji dodala po 0,1 odstotne točke. Vse ostale pocenitve v novembru so prispevale še dodatne 0,1 odstotne točke.
Po drugi strani so se v zadnjem mesecu podražili sadje (za 3,1 %), različni rekreacijski predmeti, vrtnarjenje in male živali (za 2,4 %), tobak (za 2,2 %) ter oblačila in obutev (za 0,8 %). Vsaka izmed naštetih podražitev je deflacijo znižala za 0,1 odstotne točke.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 4,5-odstotna (novembra lani 10,8-odstotna). Na mesečni ravni so se cene znižale za 0,8 % (prejšnji mesec so se zvišale za 0,3 %).
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 7,1 %, cene blaga pa za 3,2 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 4,4 % in poltrajno blago za 2,3 %. Cene trajnega blaga so bile nižje za 0,4 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU oktobra 2,9-odstotna (mesec prej 4,3-odstotna) in v državah članicah EU 3,6-odstotna (mesec prej 4,9-odstotna). Najnižja je bila v Belgiji (−1,7-odstotna), najvišja na Madžarskem (9,6-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 6,6 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija
|
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.