Mednarodni dan moških
19. november, mednarodni dan moških
Med prebivalci Slovenije je bilo na začetku letošnjega leta skoraj 1 % več moških kot žensk. Največ ženinov, ki so se lani poročili prvič, je bilo iz starostne skupine 30–34 let, in sicer 28,1 %. Svoje zdravstveno stanje je kot zelo dobro ali dobro ocenilo 71 % moških (starih 16+ let).
Število moških narašča
Na začetku letošnjega leta je v Sloveniji prebivalo 1.063.271 moških ali za 9,6 % več kot ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 (pri ženskah je bila rast 2,3-odstotna). Število moških je sredi leta 2019 prvič preseglo število žensk. Razlog za obrnjeno razmerje med spoloma je večje število tujih državljanov, predvsem moških; sredi leta 2008 je bilo med vsemi moškimi 4,7 % tujih državljanov, na začetku letošnjega leta pa 11,3 %.
Med državami članicami EU je bilo lani poleg Slovenije več moških kot žensk (merjeno s t. i. indeksom feminitete) le še na Švedskem, v Luksemburgu in na Malti.
Manj moških v izobraževanju samo na terciarni ravni
V srednješolsko izobraževanje je vpisanih za 4,9 % več dijakov kot dijakinj, na višje- in visokošolski ravni izobraževanja pa je ravno obrnjeno, saj je študentov za 26,8 % manj kot študentk. In kako je z doseženo izobrazbo? Med srednješolsko izobraženimi prebivalci Slovenije je za 36,0 % več moških kot žensk; obrnjeno je pri tistih z največ osnovnošolsko izobrazbo (za 28,9 % manj moških kot žensk) ter pri višje- in visokošolsko izobraženih (za 29,6 % manj moških kot žensk).
Skoraj polovica moških je samskih
Na začetku letošnjega leta je bilo največ moških, starih najmanj 15 let, samskih, tj. nikoli poročenih (428.448 ali 47,6 %). Poročenih jih je bilo 43,6 %, razvezanih 6,1 %, ovdovelih pa 2,7 %.
Med ženini, ki so se lani poročili prvič, jih je bilo največ iz starostne skupine 30–34 let, in sicer 28,1 %, medtem ko je bila večina nevest ob sklenitvi prve zakonske zveze starih 25–29 let (31,4 %). 13 ženinov in 72 nevest je bilo ob prvi poroki mlajših od 20 let, 264 ženinov in 154 nevest pa je bilo po drugi strani starih najmanj 50 let.
Največ moških, 18,2 %, se je lani ločilo pri starosti 45–49 let, največ žensk, 20,1 %, pa v starosti 40–44 let.
Plače moških višje od plač žensk
V Sloveniji je bilo lani skoraj 517.000 delovno aktivnih moških. Največ med njimi je bilo kovinarjev, strojnih mehanikov ipd. (10,3 %), sledili so vozniki, upravljavci transportnih naprav in premičnih strojev (8,8 %) ter gradbinci ipd. (razen elektroinštalaterjev) z 8,1 %.
Povprečna mesečna neto plača zaposlenih moških je lani (po začasnih podatkih) znašala 1.457 EUR. Zaposleni moški so imeli za 75 EUR oz. 5,4 % višje plače kot ženske.
17 % starejših moških svoje zdravje ocenilo kot slabo ali zelo slabo
Lani je 71 % moških (16+ let) svoje zdravstveno stanje ocenilo kot zelo dobro ali dobro; v povprečju so se najbolj zdrave počutili mladi v starostni skupini 15–24 let, saj jih je 91 % svoje zdravje ocenilo kot zelo dobro ali dobro. Po pričakovanjih so s svojim zdravjem najmanj zadovoljni starejši: 17 % moških, starih 65 let ali več, je svoje zdravstveno stanje ocenilo kot slabo ali zelo slabo.
Kako moški skrbijo za svoje zdravje? Sadje je lani vsaj enkrat na dan uživalo 60 % moških (16+ let) (med ženskami je bilo takih 75 %), zelenjavo pa 66 % moških (74 % žensk). 82 % moških se je s telesno aktivnostjo ukvarjalo vsaj enkrat na teden, 6 % manj kot enkrat na teden in 12 % nikoli. Med ženskami se jih je s športom vsaj enkrat na teden ukvarjalo 84 %, 5 % manj kot enkrat na teden in 11 % nikoli.
Moški pogosteje na športnih, ženske pa na kulturnih dogodkih
Lani se je vsaj enkrat na mesec s prijatelji družilo 91 % moških in 89 % žensk (16+ let), s sorodniki pa vsaj enkrat na mesec 88 % moških in prav tolikšen delež žensk.
27 % moških (16+ let) se je lani udeležilo športnega dogodka ali tekme (med ženskami je bilo takih 14 %). Ženske so se kulturnih prireditev udeleževale pogosteje kot moški (35 % žensk, 30 % moških), medtem ko sta bila deleža obiskovalcev kina podobna: 23 % moških in 22 % žensk.
Letošnja tema: Nič samomorov med moškimi
Mednarodni dan moških je vsakoletni dogodek, ki ga od leta 1999 zaznamujemo 19. novembra v več kot 70 državah sveta. Letošnje geslo je »Nič samomorov med moškimi«. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je v EU-27 leta 2020 znašala 10,2 na 100.000 prebivalcev,16,9 za moške in 4,5 za ženske. Najvišjo stopnjo med državami članicami EU je imela Litva (21,3; med moškimi 38,0), najnižjo pa Ciper (3,5; med moškimi 4,5). V Sloveniji je bila med vsemi prebivalci 17,0, med moškimi pa 29,7. V vseh državah članicah EU-27 je bila stopnja med moškimi višja kot med ženskami.
Na začetku letošnjega leta je v Sloveniji prebivalo 1.063.271 moških ali za 9,6 % več kot ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 (pri ženskah je bila rast 2,3-odstotna). Število moških je sredi leta 2019 prvič preseglo število žensk. Razlog za obrnjeno razmerje med spoloma je večje število tujih državljanov, predvsem moških; sredi leta 2008 je bilo med vsemi moškimi 4,7 % tujih državljanov, na začetku letošnjega leta pa 11,3 %.
Med državami članicami EU je bilo lani poleg Slovenije več moških kot žensk (merjeno s t. i. indeksom feminitete) le še na Švedskem, v Luksemburgu in na Malti.
Manj moških v izobraževanju samo na terciarni ravni
V srednješolsko izobraževanje je vpisanih za 4,9 % več dijakov kot dijakinj, na višje- in visokošolski ravni izobraževanja pa je ravno obrnjeno, saj je študentov za 26,8 % manj kot študentk. In kako je z doseženo izobrazbo? Med srednješolsko izobraženimi prebivalci Slovenije je za 36,0 % več moških kot žensk; obrnjeno je pri tistih z največ osnovnošolsko izobrazbo (za 28,9 % manj moških kot žensk) ter pri višje- in visokošolsko izobraženih (za 29,6 % manj moških kot žensk).
Skoraj polovica moških je samskih
Na začetku letošnjega leta je bilo največ moških, starih najmanj 15 let, samskih, tj. nikoli poročenih (428.448 ali 47,6 %). Poročenih jih je bilo 43,6 %, razvezanih 6,1 %, ovdovelih pa 2,7 %.
Med ženini, ki so se lani poročili prvič, jih je bilo največ iz starostne skupine 30–34 let, in sicer 28,1 %, medtem ko je bila večina nevest ob sklenitvi prve zakonske zveze starih 25–29 let (31,4 %). 13 ženinov in 72 nevest je bilo ob prvi poroki mlajših od 20 let, 264 ženinov in 154 nevest pa je bilo po drugi strani starih najmanj 50 let.
Največ moških, 18,2 %, se je lani ločilo pri starosti 45–49 let, največ žensk, 20,1 %, pa v starosti 40–44 let.
Plače moških višje od plač žensk
V Sloveniji je bilo lani skoraj 517.000 delovno aktivnih moških. Največ med njimi je bilo kovinarjev, strojnih mehanikov ipd. (10,3 %), sledili so vozniki, upravljavci transportnih naprav in premičnih strojev (8,8 %) ter gradbinci ipd. (razen elektroinštalaterjev) z 8,1 %.
Povprečna mesečna neto plača zaposlenih moških je lani (po začasnih podatkih) znašala 1.457 EUR. Zaposleni moški so imeli za 75 EUR oz. 5,4 % višje plače kot ženske.
17 % starejših moških svoje zdravje ocenilo kot slabo ali zelo slabo
Lani je 71 % moških (16+ let) svoje zdravstveno stanje ocenilo kot zelo dobro ali dobro; v povprečju so se najbolj zdrave počutili mladi v starostni skupini 15–24 let, saj jih je 91 % svoje zdravje ocenilo kot zelo dobro ali dobro. Po pričakovanjih so s svojim zdravjem najmanj zadovoljni starejši: 17 % moških, starih 65 let ali več, je svoje zdravstveno stanje ocenilo kot slabo ali zelo slabo.
Kako moški skrbijo za svoje zdravje? Sadje je lani vsaj enkrat na dan uživalo 60 % moških (16+ let) (med ženskami je bilo takih 75 %), zelenjavo pa 66 % moških (74 % žensk). 82 % moških se je s telesno aktivnostjo ukvarjalo vsaj enkrat na teden, 6 % manj kot enkrat na teden in 12 % nikoli. Med ženskami se jih je s športom vsaj enkrat na teden ukvarjalo 84 %, 5 % manj kot enkrat na teden in 11 % nikoli.
Moški pogosteje na športnih, ženske pa na kulturnih dogodkih
Lani se je vsaj enkrat na mesec s prijatelji družilo 91 % moških in 89 % žensk (16+ let), s sorodniki pa vsaj enkrat na mesec 88 % moških in prav tolikšen delež žensk.
27 % moških (16+ let) se je lani udeležilo športnega dogodka ali tekme (med ženskami je bilo takih 14 %). Ženske so se kulturnih prireditev udeleževale pogosteje kot moški (35 % žensk, 30 % moških), medtem ko sta bila deleža obiskovalcev kina podobna: 23 % moških in 22 % žensk.
Letošnja tema: Nič samomorov med moškimi
Mednarodni dan moških je vsakoletni dogodek, ki ga od leta 1999 zaznamujemo 19. novembra v več kot 70 državah sveta. Letošnje geslo je »Nič samomorov med moškimi«. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je v EU-27 leta 2020 znašala 10,2 na 100.000 prebivalcev,16,9 za moške in 4,5 za ženske. Najvišjo stopnjo med državami članicami EU je imela Litva (21,3; med moškimi 38,0), najnižjo pa Ciper (3,5; med moškimi 4,5). V Sloveniji je bila med vsemi prebivalci 17,0, med moškimi pa 29,7. V vseh državah članicah EU-27 je bila stopnja med moškimi višja kot med ženskami.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.