Struktura kmetijskih gospodarstev, 2023
Strukturo kmetijskih gospodarstev od letos spremljamo po spremenjeni metodologiji
V 2023 obdeluje 5 hektarjev ali več kmetijskih zemljišč v uporabi skoraj 1 % manj gospodarstev kot v 2020, a gospodarijo na 3 % več površin. Z 2023 se podatki o strukturi gospodarstev spremljajo na neprimerljivi populaciji s prejšnjimi podatki, a mogoče so primerjave s preračunanimi podatki za 2020.
Statistiko strukture kmetijskih gospodarstev objavljamo po novi metodologiji
Nova metodologija je posledica spremembe zakonodaje, uveljavljene leta 2020 (več v metodološkem opozorilu). Podatki, zaradi spremenjene metodologije niso neposredno primerljivi s prejšnjimi podatki o strukturi kmetijskih gospodarstev. Da bi lahko prikazali strukturne spremembe v zadnjem obdobju, smo podatke iz popisa kmetijstva 2020 preračunali na primerljiv nivo in tako omogočili primerjavo z letom 2023. Vse primerjave podatkov v nadaljevanju so preračunane na ta način.
Po začasnih podatkih več kot 2 % večja površina kmetijskih zemljišč v uporabi kot v letu 2020
V letošnjem letu od 447.158 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi največji delež predstavljajo trajni travniki in pašniki (56 % ali 250.705 hektarjev), sledijo njive (38 % ali 170.495 hektarjev) in trajni nasadi (6 % ali 25.959 hektarjev). Celotna površina kmetijskih zemljišč v uporabi se je v primerjavi z letom 2020 na opazovanih kmetijskih gospodarstvih povečala za več kot 2 %.
Po novi metodologiji, povprečno kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji gospodari z 8,8 hektarji kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega obdeluje 5,0 hektarjev trajnih travnikov in pašnikov, 3,4 hektarje njiv in 0,5 hektara trajnih nasadov.
Z vidika velikostnih razredov površin kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) se je število kmetijskih gospodarstev v primerjavi z letom 2020 povečalo v razredu 20 ali več hektarjev KZU, in sicer s 3.815 na 4.294 kmetijskih gospodarstev (za 13 %). Za podoben delež, 13 %, se je povečala tudi površina KZU v tem razredu, ki letos znaša 182.413 hektarjev. V razredu KZU od 5 do pod 20 hektarjev je v primerjavi z letom 2020 število kmetijskih gospodarstev upadlo s 23.489 na 22.854 (za 3 %). Zmanjšala se je tudi površina KZU z 216.353 na 207.155 hektarjev (za 4 %). V velikostnem razredu do pod 5 ha sta se zmanjšali tako število kmetijskih gospodarstev (za 14 %, s 27.295 na 23.383) kot tudi površina KZU, in sicer za 2 %, z 58.588 na 57.590 ha v primerjavi z letom 2020.
Skupno število kmetijskih gospodarstev je upadlo za 7 % s 54.599 na 50.531 v primerjavi z letom 2020.
V strukturi živinoreje več perutnine in plemenskih živali, upada pa število goveda
Pri primerjavi podatkov o živinoreji med letoma 2020 in 2023 je treba upoštevati, da je bilo število živine za leto 2020 povzeto na drug kritičen dan (1. februar 2020) kot v letu 2023 (1. junij 2023). Ker se številčnost posameznih kategorij živali sezonsko spreminja, se v primerjavah pri drobnici osredotočamo na plemenske kategorije živali, ki so med letom stabilnejše.
Opazovana kmetijska gospodarstva v letu 2023 redijo več perutnine (za 7 %), plemenskih ovc (za 3 %) in plemenskih koz (za 9 %) kot v letu 2020. Povečalo se je tudi število kmetijskih gospodarstev, na katerih redijo naštete živali.
Najštevilnejša vrsta rejnih živali na kmetijskih gospodarstvih je perutnina, saj šteje 7.453.688 rejnih živali, kar je 7 % več ali 481.025 živali več kot leta 2020; več je tudi kmetijskih gospodarstev, kjer redijo perutnino (za več kot 12 % ali 2739 gospodarstev). Govedo je druga najštevilnejša vrsta živine, saj šteje 445.625 rejnih živali, kar je 27.804 manj kot leta 2020 (6 % manj); manj je tudi kmetijskih gospodarstev, kjer redijo govedo (9 % ali 2.296 gospodarstev). Od tega je v letu 2023 okoli 6 % manj krav kot leta 2020 in 14 % ali 2.896 manj kmetijskih gospodarstev, kjer krave redijo.
Število prašičev je v primerjavi z letom 2020 upadlo za 15 %, z 233.317 na 194.068, medtem ko je število kmetijskih gospodarstev, kjer redijo prašiče, naraslo z 11.103 na 12.895 gospodarstev (za 16 %).
Po drugi strani redijo gospodarstva v letu 2023 za 3 % več plemenskih ovc (74.194) in za 9 % več plemenskih koz (18.674) kot v 2020. Ovce redi 4 % več gospodarstev (4.219), koze pa manj kot 1 % več (2.530).
Nova metodologija je posledica spremembe zakonodaje, uveljavljene leta 2020 (več v metodološkem opozorilu). Podatki, zaradi spremenjene metodologije niso neposredno primerljivi s prejšnjimi podatki o strukturi kmetijskih gospodarstev. Da bi lahko prikazali strukturne spremembe v zadnjem obdobju, smo podatke iz popisa kmetijstva 2020 preračunali na primerljiv nivo in tako omogočili primerjavo z letom 2023. Vse primerjave podatkov v nadaljevanju so preračunane na ta način.
Po začasnih podatkih več kot 2 % večja površina kmetijskih zemljišč v uporabi kot v letu 2020
V letošnjem letu od 447.158 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi največji delež predstavljajo trajni travniki in pašniki (56 % ali 250.705 hektarjev), sledijo njive (38 % ali 170.495 hektarjev) in trajni nasadi (6 % ali 25.959 hektarjev). Celotna površina kmetijskih zemljišč v uporabi se je v primerjavi z letom 2020 na opazovanih kmetijskih gospodarstvih povečala za več kot 2 %.
Po novi metodologiji, povprečno kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji gospodari z 8,8 hektarji kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega obdeluje 5,0 hektarjev trajnih travnikov in pašnikov, 3,4 hektarje njiv in 0,5 hektara trajnih nasadov.
Z vidika velikostnih razredov površin kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) se je število kmetijskih gospodarstev v primerjavi z letom 2020 povečalo v razredu 20 ali več hektarjev KZU, in sicer s 3.815 na 4.294 kmetijskih gospodarstev (za 13 %). Za podoben delež, 13 %, se je povečala tudi površina KZU v tem razredu, ki letos znaša 182.413 hektarjev. V razredu KZU od 5 do pod 20 hektarjev je v primerjavi z letom 2020 število kmetijskih gospodarstev upadlo s 23.489 na 22.854 (za 3 %). Zmanjšala se je tudi površina KZU z 216.353 na 207.155 hektarjev (za 4 %). V velikostnem razredu do pod 5 ha sta se zmanjšali tako število kmetijskih gospodarstev (za 14 %, s 27.295 na 23.383) kot tudi površina KZU, in sicer za 2 %, z 58.588 na 57.590 ha v primerjavi z letom 2020.
Skupno število kmetijskih gospodarstev je upadlo za 7 % s 54.599 na 50.531 v primerjavi z letom 2020.
V strukturi živinoreje več perutnine in plemenskih živali, upada pa število goveda
Pri primerjavi podatkov o živinoreji med letoma 2020 in 2023 je treba upoštevati, da je bilo število živine za leto 2020 povzeto na drug kritičen dan (1. februar 2020) kot v letu 2023 (1. junij 2023). Ker se številčnost posameznih kategorij živali sezonsko spreminja, se v primerjavah pri drobnici osredotočamo na plemenske kategorije živali, ki so med letom stabilnejše.
Opazovana kmetijska gospodarstva v letu 2023 redijo več perutnine (za 7 %), plemenskih ovc (za 3 %) in plemenskih koz (za 9 %) kot v letu 2020. Povečalo se je tudi število kmetijskih gospodarstev, na katerih redijo naštete živali.
Najštevilnejša vrsta rejnih živali na kmetijskih gospodarstvih je perutnina, saj šteje 7.453.688 rejnih živali, kar je 7 % več ali 481.025 živali več kot leta 2020; več je tudi kmetijskih gospodarstev, kjer redijo perutnino (za več kot 12 % ali 2739 gospodarstev). Govedo je druga najštevilnejša vrsta živine, saj šteje 445.625 rejnih živali, kar je 27.804 manj kot leta 2020 (6 % manj); manj je tudi kmetijskih gospodarstev, kjer redijo govedo (9 % ali 2.296 gospodarstev). Od tega je v letu 2023 okoli 6 % manj krav kot leta 2020 in 14 % ali 2.896 manj kmetijskih gospodarstev, kjer krave redijo.
Število prašičev je v primerjavi z letom 2020 upadlo za 15 %, z 233.317 na 194.068, medtem ko je število kmetijskih gospodarstev, kjer redijo prašiče, naraslo z 11.103 na 12.895 gospodarstev (za 16 %).
Po drugi strani redijo gospodarstva v letu 2023 za 3 % več plemenskih ovc (74.194) in za 9 % več plemenskih koz (18.674) kot v 2020. Ovce redi 4 % več gospodarstev (4.219), koze pa manj kot 1 % več (2.530).
Povprečna površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, 2020 in 2023
1) Začasni podatki
Kmetijska zemljišča v uporabi (KZU), Slovenija
1) Začasni podatki 2) Skupni travniki in pašniki niso vključeni. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Število živali, Slovenija
1) Začasni podatki | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kmetijska gospodarstva po velikostnih razredih kmetijskih zemljišč v uporabi [KZU], Slovenija
1) Začasni podatki Skupni travniki in pašniki niso vključeni. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
Z letom 2020 je začela veljati Uredba EU št. 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o integrirani statistiki na ravni kmetij, ki v prilogi 2 določa nove pragove za zajem kmetijskih gospodarstev v vzorčni okvir in je razveljavila uredbo (ES) št. 1166/2008.
Nova uredba določa spremenjen izbor enot ali, natančneje, nove pragove, ki z letom 2023 določajo, katera kmetijska gospodarstva spremljamo v okviru raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev. V letu 2020 so bili v zajemu upoštevani stari pragovi, v letu 2023 pa so celovito upoštevani novi pragovi.
Pragovi v letih 2000, 2003, 2006, 2010, 2013, 2016 in delno 2020 so temeljili na naslednjih proizvodnih značilnostih kmetijskih gospodarstev:
a) uporabljajo najmanj 1 ha kmetijskih zemljišč ali pa
b) uporabljajo manj kot 1 ha kmetijskih zemljišč in ob tem:
V letu 2023 se vsi podatki nanašajo na kmetijska gospodarstva, ki ustrezajo naslednjim spremenjenim pragovom po novi EU-metodologiji:
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Nova uredba določa spremenjen izbor enot ali, natančneje, nove pragove, ki z letom 2023 določajo, katera kmetijska gospodarstva spremljamo v okviru raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev. V letu 2020 so bili v zajemu upoštevani stari pragovi, v letu 2023 pa so celovito upoštevani novi pragovi.
Pragovi v letih 2000, 2003, 2006, 2010, 2013, 2016 in delno 2020 so temeljili na naslednjih proizvodnih značilnostih kmetijskih gospodarstev:
a) uporabljajo najmanj 1 ha kmetijskih zemljišč ali pa
b) uporabljajo manj kot 1 ha kmetijskih zemljišč in ob tem:
- uporabljajo najmanj 10 arov kmetijskih zemljišč in 90 arov gozda ali
- uporabljajo najmanj 30 arov vinogradov in/ali sadovnjakov ali
- redijo najmanj 2 glavi velike živine (GVŽ) ali
- uporabljajo 15 do 30 arov vinogradov in redijo 1 do 2 glavi velike živine ali
- imajo 50 panjev čebel ali
- so tržni pridelovalci zelenjadnic, zelišč, jagod in gojenih gob ter cvetja in okrasnih rastlin.
V letu 2023 se vsi podatki nanašajo na kmetijska gospodarstva, ki ustrezajo naslednjim spremenjenim pragovom po novi EU-metodologiji:
- uporabljajo najmanj 5 ha kmetijskih zemljišč v uporabi ali
- uporabljajo najmanj 2 ha njiv ali
- pridelujejo najmanj 0,5 ha krompirja ali
- pridelujejo najmanj 0,5 ha svežih zelenjadnic in jagod ali
- pridelujejo najmanj 0,2 ha dišavnic, zdravilnih rastlin in začimbnic, cvetja in okrasnih rastlin, semen in sadik, drevesnic ali
- uporabljajo najmanj 0,3 ha sadnih drevesnic, jagodičja, lupinarjev, citrusov, drugih trajnih nasadov, razen drevesnic, vinogradov in oljk ali
- uporabljajo najmanj 0,1 ha vinogradov ali
- uporabljajo najmanj 0,3 ha oljk ali
- uporabljajo najmanj 100 m2 rastlinjakov ali
- pridelujejo najmanj 100 m2 gojenih gob ali
- redijo najmanj 1,7 glave velike živine.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
.jpg)