Realni dohodek iz kmetijstva - prva ocena, 2023

Faktorski dohodek v kmetijstvu nekoliko nižji  

Poleg gospodarskih razmer, ki jih dodatno otežuje visoka inflacija, je za kmetijsko pridelavo čedalje večji izziv tudi vreme – letos poleg nadpovprečne količine dežja tudi obsežne poplave. Vse to vpliva na dohodek in zvišuje zahtevnost njegovega ocenjevanja. Pri sadju in zelenjavi, pri katerih ima Slovenija najnižje stopnje samooskrbe, predvsem pri zelenjavi, pa je potrebna posebna pozornost, saj naj bi količinska pridelava občutno upadla že drugo leto zapored.

V nasprotju z letom 2022, za katero so bile značilne velike podražitve  kmetijskih proizvodov in inputov, letos v kmetijstvu zaznavamo znižanje cen na obeh področjih, tako pri pridelkih kot tudi stroških.

Faktorski dohodek v kmetijstvu naj bi bil v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko manjši (za 2 %). Vrednost kmetijske pridelave bo predvidoma nižja za skoraj desetino, stroški pa zaradi upada cen inputov za več kot desetino. Ob tem predpostavljamo, da so bile subvencije realno tolikšne kot v prejšnjem letu. Faktorski dohodek na polnovredno delovno moč (PDM) naj bi ostal na ravni lanskega leta, in sicer zaradi ocenjene manjše zaposlenosti (za 2 %). 

Obseg kmetijske proizvodnje na ravni predhodnega leta, cene pridelkov znatno nižje
 
Po prvi oceni naj bi vrednost kmetijske proizvodnje znašala 1.554 mio. EUR. Nižja vrednost proizvodnje naj bi bila posledica enakega obsega proizvodnje in upada cen za desetino. 

Vrednost rastlinske pridelave zaradi občutno nižjih cen upadla 

Pri rastlinski pridelavi naj bi se vrednost znižala za 15 %, pri čemer se je pridelava povečala za 2 %, cene pa naj bi upadle za 16 %. Količinsko večjo pridelavo je pričakovati na skoraj vseh področjih rastlinske pridelave, pri katerih nadpovprečna količina dežja ni imela negativnih posledic. Pri sadju in zelenjavi, kjer je Slovenija že tako nizko samooskrbna, je pričakovati občutno manjši pridelek. Upad pričakujemo tudi pri pridelavi vina. 

Kljub večji pridelavi naj bi se njena vrednost zaradi občutno nižjih cen znižala pri večini pridelkov, razen pri krompirju in krmnih rastlinah. Največji upad vrednosti se pričakuje pri žitih, pri katerih smo lani zaznali visoko rast cen. Vrednost njihove proizvodnje naj bi zaradi več kot 50-odstotnega znižanja cen in kljub večjemu pridelku (za skoraj petino) upadla za več kot 40 %. Pri sadju se bo vrednost predvidoma znižala za tretjino zaradi skoraj za polovico manjšega pridelka in kljub višjim cenam (za 16 %). Pri zelenjadnicah pričakujemo za skoraj tretjino nižjo vrednost pridelka zaradi tretjinskega izpada pridelave. Predvsem zaradi manjše pridelave oljk naj bi bila za skoraj petino nižja tudi vrednost oljčnega olja. Vrednost vina bo predvidoma upadla za skoraj desetino zaradi manjšega pridelka grozdja (za 6 %) in nekoliko nižjih cen. Pri industrijskih rastlinah pričakujemo upad vrednosti za desetino zaradi za več kot desetino nižjih cen kljub nekoliko večji pridelavi.

Za skoraj petino naj bi se zvišala vrednost pri pridelavi krmnih rastlin zaradi za več kot tretjino večjega pridelka kljub nižjim cenam (za 14 %). Pričakujemo, da bo vrednost krompirja višja (za 15 %) zaradi za skoraj petino večjega pridelka in kljub nekoliko nižjim cenam. 

Vrednost živinoreje zaradi upada cen in manjšega prirasta prav tako nižja

Ocenjujemo, da bo vrednost živinoreje nižja za 5 %. Prirast naj bi upadel za 2 %, cene pa za 3 %. 

Na agregatni ravni se ne pričakujejo večje spremembe v prireji živine. Nekoliko nižja vrednost živinoreje (za 1 %) naj bi bila posledica manjše prireje in nespremenjenih cen. Pri govedu se pričakuje upad vrednosti (za 8 %) zaradi manjše prireje (za 4 %) in nižjih cen (za 4 %). Zaradi upada cen in manjšega prirasta se pričakuje nižja vrednost pri prireji konj, pričakovana nižja vrednost drobnice pa naj bi bila posledica nižjih cen. Višji naj bi bili le vrednosti prireje prašičev in perutnine – pri prvih naj bi bil prirast (za 9 %) posledica dviga cen, pri drugi pa večje prireje (za 3 %) in višjih cen (za 3 %). 

Vrednost živalskih proizvodov naj bi bila zaradi nižjih cen in manjšega prirasta nižja za desetino. Največji vpliv na vrednost teh proizvodov ima mleko – pričakujemo za več kot desetino nižjo vrednost zaradi manjše prireje (za 2 %) in nižje cene (za 9 %). Vrednost proizvodnje jajc naj bi bila za več kot desetino višja zaradi večje prireje in višjih cen. Drugi živalski proizvodi pa naj bi dosegli nižjo vrednost zaradi upada prireje. 

Stroški kmetijske proizvodnje nižji zaradi pocenitev inputov 

V primerjavi s predhodnim letom, ki ga je zaznamovala visoka rast cen, naj bi se stroški letos znižali. Vrednost vmesne potrošnje naj bi po naših ocenah realno upadla za 14 %. 

Pričakuje se občutno znižanje cen vseh pomembnih inputov. Najbolj (za več kot tretjino) naj bi se zaradi upada cen znižali stroški gnojil, za več kot desetino pa tudi stroški energije. Upadli naj bi tudi stroški krme (za skoraj petino), veterinarskih storitev in vzdrževanja ter ostali stroški. Podražitve pa je pričakovati pri stroških zaščitnih sredstev, stroških najetih storitev in stroških semen.

Zaposlenost nekoliko nižja

Ocenjujemo, da se bo zaposlenost znižala za 2 %.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.