Honorarni delavci na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah, študijsko leto 2021/2022
Redno zaposleni v visokošolskih zavodih na teh opravijo tudi vse več honorarnega dela
Število pedagoških honorarnih delavcev na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah je bilo v opazovanem študijskem letu za nekaj več kot 6 % večje kot v predhodnem. Izraziteje se je povečalo med tistimi z redno zaposlitvijo na teh zavodih (za 11 %) v primerjavi s tistimi brez nje (za 3 %).
Večina honorarnega dela na terciarni ravni izobraževanja opravljena na visokošolskih zavodih
V študijskem letu 2021/22 je pedagoško honorarno delo opravljalo 5.242 delavcev na visokošolskih zavodih in 1.061 na višjih strokovnih šolah. Od skupno 6.303 honorarnih delavcev (52,5 % moških in 47,5 % žensk) jih je bilo 42,8 % tudi redno zaposlenih na enem izmed teh zavodov.
Število pedagoških honorarnih delavcev raste enakomerno
Skupno število vseh vrst honorarnih delavcev, ki so poučevali na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah, se je v primerjavi s predhodnim študijskim letom povečalo za 6,4 %, v primerjavi s študijskim letom 2019/20 pa za 18,8 %.
Honorarnih delavcev brez redne zaposlitve na zavodih terciarnega izobraževanja več
Honorarno delo je, ne da bi pri tem imeli redno zaposlitev na enem izmed visoko- ali višješolskih zavodov, opravljalo 3.607 pedagoških delavcev. To je bilo za 3,1 % več kot v predhodnem študijskem letu in za 17,7 % več kot v študijskem letu 2019/20.
Izmed teh jih je nekaj več kot tri četrtine honorarno delo opravljalo na visokošolskih zavodih (48,3 % moških in 51,7 % žensk) in četrtina na višjih strokovnih šolah (59,7 % moških in 40,3 % žensk).
Število honorarnih delavcev z redno zaposlitvijo na visokošolskih zavodih zraslo bolj kot število honorarnih delavcev na splošno
Honorarno delo je opravljalo 2.479 pedagoških delavcev, ki so bili redno zaposleni na enem izmed teh visokošolskih zavodov, ali za 12,3 % več kot v študijskem letu 2020/21 in za 21,9 % več kot v študijskem letu 2019/20.
Število honorarnih delavcev na višjih strokovnih šolah, ki so bili redno zaposleni na višješolskih zavodih, je ostalo enako (217 zaposlenih), pri čemer se je spremenila struktura po spolu (žensk je bilo 15 več).
Na visokošolskih zavodih skoraj dve tretjini, na višjih strokovnih šolah pa četrtina pedagoških honorarnih delavcev z visokošolsko izobrazbo 3. stopnje
Med honorarnimi delavci na visokošolskih zavodih jih je 40,0 % imelo visokošolsko izobrazbo 2. stopnje, 60,0 % pa visokošolsko izobrazbo 3. stopnje.
Na višjih strokovnih šolah je bilo honorarnih delavcev z visokošolsko izobrazbo 1. stopnje 25,4 %, tistih z 2. stopnjo 47,5 %, 3. oz. najvišjo stopnjo izobrazbe pa jih je dokončalo 27,1 %.
Delež upokojencev na višješolskih v primerjavi s honorarnim delom na visokošolskih zavodih večji za 7 odstotnih točk
Na visokošolskih zavodih je bilo med tistimi, ki na njih niso bili redno zaposleni, največ redno zaposlenih drugje (78,5 %), skoraj vsak peti honorarni delavec je imel status upokojenca (ali 17,5 % izmed vseh), 3,4 % je bilo neaktivnih na trgu dela – pri čemer so prevladovale ženske s 67,0 % –, preostanek pedagoškega honorarnega dela pa je opravilo 18 študentov.
Med honorarnimi delavci, ki niso bili redno zaposleni na višješolskih zavodih, jih je največ imelo redno zaposlitev drugje (66,0 %), vsak četrti honorarni delavec je bil upokojenec (24,5 %), 65 jih je bilo neaktivnih na trgu dela – med temi je bilo več žensk (58,5 %) kot moških (41,5 %) –, honorarno delo na tej ravni izobraževanja pa je opravljalo tudi 15 študentov.
V študijskem letu 2021/22 je pedagoško honorarno delo opravljalo 5.242 delavcev na visokošolskih zavodih in 1.061 na višjih strokovnih šolah. Od skupno 6.303 honorarnih delavcev (52,5 % moških in 47,5 % žensk) jih je bilo 42,8 % tudi redno zaposlenih na enem izmed teh zavodov.
Število pedagoških honorarnih delavcev raste enakomerno
Skupno število vseh vrst honorarnih delavcev, ki so poučevali na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah, se je v primerjavi s predhodnim študijskim letom povečalo za 6,4 %, v primerjavi s študijskim letom 2019/20 pa za 18,8 %.
Honorarnih delavcev brez redne zaposlitve na zavodih terciarnega izobraževanja več
Honorarno delo je, ne da bi pri tem imeli redno zaposlitev na enem izmed visoko- ali višješolskih zavodov, opravljalo 3.607 pedagoških delavcev. To je bilo za 3,1 % več kot v predhodnem študijskem letu in za 17,7 % več kot v študijskem letu 2019/20.
Izmed teh jih je nekaj več kot tri četrtine honorarno delo opravljalo na visokošolskih zavodih (48,3 % moških in 51,7 % žensk) in četrtina na višjih strokovnih šolah (59,7 % moških in 40,3 % žensk).
Število honorarnih delavcev z redno zaposlitvijo na visokošolskih zavodih zraslo bolj kot število honorarnih delavcev na splošno
Honorarno delo je opravljalo 2.479 pedagoških delavcev, ki so bili redno zaposleni na enem izmed teh visokošolskih zavodov, ali za 12,3 % več kot v študijskem letu 2020/21 in za 21,9 % več kot v študijskem letu 2019/20.
Število honorarnih delavcev na višjih strokovnih šolah, ki so bili redno zaposleni na višješolskih zavodih, je ostalo enako (217 zaposlenih), pri čemer se je spremenila struktura po spolu (žensk je bilo 15 več).
Na visokošolskih zavodih skoraj dve tretjini, na višjih strokovnih šolah pa četrtina pedagoških honorarnih delavcev z visokošolsko izobrazbo 3. stopnje
Med honorarnimi delavci na visokošolskih zavodih jih je 40,0 % imelo visokošolsko izobrazbo 2. stopnje, 60,0 % pa visokošolsko izobrazbo 3. stopnje.
Na višjih strokovnih šolah je bilo honorarnih delavcev z visokošolsko izobrazbo 1. stopnje 25,4 %, tistih z 2. stopnjo 47,5 %, 3. oz. najvišjo stopnjo izobrazbe pa jih je dokončalo 27,1 %.
Delež upokojencev na višješolskih v primerjavi s honorarnim delom na visokošolskih zavodih večji za 7 odstotnih točk
Na visokošolskih zavodih je bilo med tistimi, ki na njih niso bili redno zaposleni, največ redno zaposlenih drugje (78,5 %), skoraj vsak peti honorarni delavec je imel status upokojenca (ali 17,5 % izmed vseh), 3,4 % je bilo neaktivnih na trgu dela – pri čemer so prevladovale ženske s 67,0 % –, preostanek pedagoškega honorarnega dela pa je opravilo 18 študentov.
Med honorarnimi delavci, ki niso bili redno zaposleni na višješolskih zavodih, jih je največ imelo redno zaposlitev drugje (66,0 %), vsak četrti honorarni delavec je bil upokojenec (24,5 %), 65 jih je bilo neaktivnih na trgu dela – med temi je bilo več žensk (58,5 %) kot moških (41,5 %) –, honorarno delo na tej ravni izobraževanja pa je opravljalo tudi 15 študentov.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)
.jpg)