Nefinančni sektorski računi, 2021

V celotnem gospodarstvu delež presežka v BDP upadel

V 2021 je celotno gospodarstvo s tujino izkazalo 2.138 mio. EUR presežka ali za 4,1 % BDP. Ta je bil precej nižji kot leto prej, ko je bil njegov delež v BDP 7,2-odstoten. Prav tako je bil nižji kot v obdobju 2017–2019. Presežek pri menjavi blaga in storitev je bil nižji kot leto prej in je znašal 3.310 mio. EUR. Rast uvoza blaga in storitev je bila večja od rasti izvoza. Pozitivni saldo pri menjavi blaga in storitev s tujino je bil ustvarjen predvsem pri menjavi s storitvami.

V sektorju nefinančnih družb presežek nižji

V sektorju finančnih družb primanjkljaj

Finančne družbe so leto 2021 zaključile s 67,2 mio. EUR primanjkljaja, medtem ko so leto prej ustvarile 44 mio. EUR presežka. V 2021 so se sprostile omejitve za razdelitev dobičkov (v 2020 so bile uvedene zaradi epidemije), zato so finančne družbe izplačale precej več dividend. Več je bilo tudi izplačil za reinvestirane dobičke od neposrednih tujih naložb v Sloveniji.

V sektorju država znižanje primanjkljaja

V letu 2021 je država ustvarila primanjkljaj 2.440 mio. EUR ali 4,7 % BDP. Ta je bil za 1.192 mio EUR nižji kot leto prej. Prav tako se je zmanjšal delež primanjkljaja, izražen v odstotku BDP, in sicer za 3 odstotne točke (2020: 7,7 % BDP). Rast prihodkov (14-odstotna) je prehitela rast izdatkov (7-odstotna), še vedno pa so skupni izdatki države ostali višji kot njeni skupni prihodki. Na povečanje prihodkov so najizraziteje vplivali davčni prihodki, in sicer davek na dodano vrednost in davek na dohodek, na rast izdatkov pa izdatki za socialna nadomestila in podpore. Precej manjši kot leto prej so bili izdatki za subvencije; ti so bili v 2020 zaradi blaženja posledic epidemije izjemno visoki.

V sektorju gospodinjstev in NPISG presežek

V 2021 je presežek sektorja gospodinjstev skupaj z NPISG znašal 4.318 mio. EUR. Dohodek, s katerim so razpolagala gospodinjstva, se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 7,7 %. Sredstva za zaposlene so predstavljala največji delež v strukturi celotnega dohodka gospodinjstev. Njihov delež je znašal 51,9 %, kar je 0,2 odstotne točke več kot leto prej. Gospodinjstva so občutno povečala svoje izdatke za končno potrošnjo, in sicer za 13,3 %. Gre za eno najvišjih stopenj rasti izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev, in je bila rezultat zmanjšanja omejitev in ponovnega odprtja, ki sta sledila zaprtju v 2020, ko smo dosegli rekordni upad izdatkov gospodinjstev za končno potrošnjo.

Po rekordni stopnji v 2020 stopnja bruto varčevanja gospodinjstev tokrat nižja

Rast bruto razpoložljivega dohodka in okrepljena rast izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev sta se odrazili v nižjem bruto varčevanju gospodinjstev, to je znašalo 6.149 mio. EUR. Pričakovano se je stopnja bruto varčevanja gospodinjstev (razmerje med bruto varčevanjem in bruto razpoložljivim dohodkom) znižala. Upadla je za 4 odstotne točke, na 18,7 %. Kljub temu je ostala višja kot v obdobju pred epidemijo. Njeno znižanje je bilo v Sloveniji izrazitejše od – po trenutno objavljenih podatkih – znižanja na ravni povprečja EU-27 (z 18,4 % na 16,7 %) in povprečja v evrskem območju (z 19,5 % na 17,4 %).

Bruto nacionalni dohodek se je v 2021 povečal za desetino

Višina bruto nacionalnega dohodka je tista, od katere je odvisna višina sredstev, ki jih Slovenija vplača v evropski proračun. V 2021 je ta dohodek znašal 51.471 mio. EUR in je bil za 10,2 % večji kot v predhodnem letu.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.