Ekonomski računi za kmetijstvo, 2021

Faktorski dohodek na zaposlenega v kmetijstvu za več kot tretjino manjši

Vrednost vseh dohodkovnih kategorij v kmetijstvu je bila v 2021 znatno nižja kot v predhodnem letu. Bruto dodana vrednost kmetijstva je upadla za 28 %, na 424 milijonov EUR, njen delež v bruto domačem proizvodu je znašal le 0,8 % oz. za 0,4 odstotne točke manj kot leto prej. Tako nizkega deleža kmetijstva v BDP še nismo imeli.

Faktorski dohodek je znašal 425 milijonov in je bil na letni ravni za 27 % nižji, faktorski dohodek na zaposlenega pa 5.777 EUR oz. za 36 % nižji. Glavni razlogi za tako velik upad dohodka na zaposlenega so bili količinsko občutno manjša letina (za 13 %) in precej višji stroški pridelave (za 15 %).

Znesek subvencij kot nadomestil zaradi vpliva podražitve energentov in mineralnih gnojil večji

Subvencije so znašale 291 milijonov EUR oz. na letni ravni 7 % več. Rast je bila posledica finančnih nadomestil zaradi vpliva zvišanja cen energentov in mineralnih gnojil (32 milijonov EUR). Subvencije niso vplivale na višino dodane vrednosti, temveč na faktorski dohodek. Delež subvencij v faktorskem dohodku se je povzpel za 22 odstotnih točk, na 68 %.

Dohodkovni kazalniki zaradi slabše letine in občutno višjih stroškov pridelave znatno upadli

Celotna kmetijska proizvodnja v 2021 je bila vredna 1.319 milijonov EUR oz. za 4 % manj kot leto prej, čeprav so bile cene za 11 % višje. Nižja vrednost je bila posledica manjše kmetijske proizvodnje (upad za 13 %), predvsem rastlinske pridelave.

Vrednost rastlinske pridelave zaradi precej manjšega pridelka nižja kljub občutno višjim cenam

Rastlinska pridelava v 2021 je bila po oceni vredna 722 milijonov EUR; to je bilo 55 % vrednosti celotne kmetijske proizvodnje v opazovanem letu oz. za 3 odstotne točke manj kot v predhodnem. Rastlinski pridelki so se sicer podražili (za 20 %), a je bila vrednost rastlinske pridelave kljub temu nižja (za 9 %), ker je bil obseg rastlinske pridelave toliko manjši (za 24 %). Glavni razlog za upad vrednosti rastlinske pridelave v letu 2021 je bila torej količina pridelka, ta je bila manjša na vseh področjih rastlinske pridelave.

V primerjavi z 2020 se je znižala vrednost na vseh področjih rastlinske pridelave razen pri žitih in krmnih rastlinah. Vrednost žit je bila za več kot tretjino (za 36 %) višja, ne sicer zaradi količin, te so bile za skoraj desetino nižje (za 7 %), ampak zaradi višjih cen za skoraj polovico (za 46 %). Vrednost krmnih rastlin je bila višja za skoraj desetino, pridelek pa manjši za več kot desetino (za 12 %).

V količinsko najslabši letini sadja doslej, predvsem zaradi izpada pridelave v ekstenzivnih sadovnjakih, se je vrednost pridelave znižala za več kot 40 %, tolikšno je bilo tudi zvišanje cen. Za skoraj tretjino je upadla tudi vrednost vina, in sicer zaradi za več kot tretjino manjšega pridelka (za 36 %) in 5-odstotne rasti cen. Vrednost industrijskih rastlin je bila nižja za skoraj petino (18 %) zaradi manjše pridelave.

Pridelek krompirja je bil manjši za skoraj tretjino (za 28 %). Kljub rasti cen za več kot petino (za 23 %) se je njegova vrednost znižala za več kot za desetino (za 11 %). Za desetino nižja vrednost je bila pri pridelavi zelenjadnic zaradi 14 % manjšega pridelka in kljub 6-odstotni rasti cen. Velik upad je bil pri oljčnem olju; pridelek je znašal manj kot tretjino pridelave v 2020 (30 %), kar je razlog za več kot dve tretjini nižjo vrednost pridelave (za 69 %) kljub 5-odstotnemu zvišanju cen.

Vrednost živinoreje višja

Vrednost živinoreje je znašala 564 milijonov EUR, to je bilo 43 % vrednosti celotne kmetijske proizvodnje v navedenem letu oz. za 3 odstotne točke več kot v 2020. Zvišanje vrednosti živinoreje za 3 % je bilo posledica zvišanja cen (za 2 %), saj je prireja skoraj ohranila raven iz predhodnega leta (oz. je bila večja za 1 %). Vrednost proizvodnje je bila višja na obeh področjih – pri prireji živine in pri živalskih proizvodih, razlogi za rast pa so bili različni.

Vrednost prireje živine višja, predvsem pri govedu in drobnici

Vrednost prireje živine je znašala 321 milijonov EUR, to je bilo 24 % vrednosti celotne kmetijske proizvodnje v opazovanem letu in za 2 odstotni točki večji delež kot v predhodnem. Vrednost prireje živine je bila višja za 3 %, predvsem zaradi večje prireje (za 2 %); cene so se zvišale za 1 %. Prireja je bila večja pri vseh vrstah živine razen pri perutnini, cene pa so bile nižje pri prašičih in perutnini.

Vrednost je najbolj upadla pri prireji perutnine; znižala se je za skoraj desetino (za 9 %), in sicer zaradi nižjih cen (za 8 %) in manjše prireje (za 1 %). Vrednost prireje prašičev je bila nekoliko nižja (za 1 %), ker je bila prireja večja za 8 %, za 8 % pa so se znižale tudi cene.

Vrednost prireje goveda je zrasla za 13 %, predvsem zaradi za desetino višjih cen, prireja je bila večja za 3 %. Vrednost prireje drobnice se je zvišala za nekaj več kot desetino (za 11 %), delno zaradi večje prireje (za 5 %) in delno zaradi zvišanja cen (za 6 %).

Vrednost živalskih proizvodov višja, predvsem zaradi višjih cen mleka

Vrednost živalskih proizvodov je znašala 243 milijonov EUR in je bila višja za 3 %. Glavni razlog za rast so bile višje cene (za 4 %). Delež živalskih proizvodov v celotni vrednosti kmetijske proizvodnje se je v primerjavi z 2020 povečal za eno odstotno točko, na 18 %.

Razlog za zvišanje vrednosti živalskih proizvodov je bila vrednost mleka, najpomembnejšega živalskega proizvoda (za 5 %). Ta pa se je dvignila zaradi višjih cen mleka (za 4 %) in večje količine (za 2 % večja). Tudi vrednost jajc je zrasla (za 7 %), in to zaradi količinsko večje prireje (za 7 %), saj so cene ostale na ravni predhodnega leta. Vrednost drugih živalskih pridelkov je bila za več kot tretjino (za 35 %) nižja, predvsem zaradi za skoraj polovico manjše pridelave (za 45 %), cene pa so bile višje za skoraj petino (za 18 %). K znižanju vrednosti te skupine je bistveno prispevala slaba letina medu; obsegala je 15 % količine iz 2020.

Vrednost kmetijskih storitev je znašala 33 milijonov EUR ali 3 % vrednosti kmetijske proizvodnje. 
 
Z živinorejo povezani dve tretjini vrednosti kmetijske proizvodnje

Delež vrednosti živinoreje v širšem smislu, ki vključuje vrednost prireje živine, živalskih proizvodov ter rastlinske pridelave, ki se pridela in porabi na kmetijskem gospodarstvu za krmo živine (krmne rastline, žita, krompir, ki se pridelajo in porabijo na kmetijskem gospodarstvu), je znašal 67 % vrednosti kmetijske proizvodnje oz. za 8 odstotnih točk več kot leto prej.

Prodaja kmetijskih pridelkov večja

Kmetijska proizvodnja se uporabi za različne potrošne namene. Največji delež vrednosti kmetijske proizvodnje je bil tudi v letu 2021 namenjen prodaji (60 %), to je bilo na letni ravni za 5 odstotnih točk več. V lastnih gospodinjstvih kmečkih gospodarstev je bilo za prehrano članov gospodinjstva porabljenih 16 % vrednosti kmetijske proizvodnje oz. za 7 odstotnih točk manj. Delež kmetijske proizvodnje, pridelane in porabljene za prehrano živali, na istem gospodarstvu je dosegel 24 % vrednosti kmetijske proizvodnje oz. za 5 odstotnih točk več. Vrednost lastne proizvodnje osnovnih sredstev je znašala 4 % oz. za 1 odstotno točko več. Zaloge so se znižale na 4 % vrednosti kmetijske proizvodnje.

Višji stroški kot posledica višjih cen izdelkov in storitev, potrebnih za proizvodnjo (inputov)

Vrednost vmesne potrošnje (znašala je 895 milijonov EUR) je bila za 15 % višja kot leto prej, in to zaradi višjih cen (tj. izdelkov in storitev, potrebnih za kmetijsko proizvodnjo). Dvignili so se prav vsi stroški, glavni razlog je bila visoka rast cen, ki je bila v drugi oceni realnega dohodka iz kmetijstva podcenjena.

Najbolj, za skoraj četrtino (za 23 %), so se zvišali stroški za gnojila: poraba gnojil je sicer upadla (za 6 %), vendar je bila rast cen za skoraj tretjino višja kot v 2020 (za 30 %). Stroški krme so zrasli za 19 % zaradi rasti cen tako doma pridelane in porabljene krme kot kupljene krme. Tudi stroški za energijo so bili višji, in sicer za 17 % ob skoraj nespremenjeni porabi. Stroški za semena in sadike so se dvignili zaradi večje porabe (za 4 %) in višjih cen (za 2 %). Višji so bili stroški vzdrževanja zgradb (za 8 %), preostalih stroškov in storitev (za 6 %) ter vzdrževanja opreme (za 5 %). Izdatki za veterinarske storitve so se povečali za 3 %.

Vrednost bruto investicij občutno višja

Vrednost bruto investicij v osnovna sredstva je znašala 316 milijonov EUR in je bila na letni ravni za 34 % višja. Bruto investicije v trajne nasade in osnovno čredo so znašale 31 milijonov EUR in so zrasle za 3 %. Bruto investicije v nekmetijske proizvode so obsegale 285 milijonov EUR in so bile za 38 % višje.

Število zaposlenih v kmetijstvu ostalo približno enako, a manj plačanih delavcev

V kmetijsko proizvodnjo je bilo v 2021 vključenih 73.607 zaposlenih (ali za približno odstotek manj kot leto prej). Od tega je bilo 69.217 samozaposlenih (skoraj enako kot v 2020), 4.390 pa plačanih delavcev (ali za 5 % manj).

Tabele z najnovejšimi podatki so voljo v podatkovni bazi SiStat.