Namakanje zemljišč, 2021
Večina vode za namakanje v 2021 pridobljena iz površinskih vodnih virov
V letu 2021 je bilo namakanih 4.660 hektarjev zemljišč, 17,7 % več kot v prejšnjem letu. Za namakanje se je porabilo 2,78 milijona m3 vode, od tega je 1,66 milijona m3 vode, porabljene za namakanje, izviralo iz povodja Donave, preostalih 1,12 milijona m3 vode pa je bilo iz povodja Jadranskega morja.
Za namakanje porabljene manj vode
V letu 2021 je bilo za namakanje porabljenih 2,78 milijona m3 vode, to je za 2,0 % manj kot v prejšnjem letu. Večina vode za namakanje (75 %) je bila pridobljena iz površinskih voda, od tega 34 % iz tekočih voda, 33 % iz zbiralnikov (akumulacije), 7,8 % iz javnega vodovoda in iz drugih virov ter 0,2 % iz naravnih jezer. Preostalih 25 % vode, porabljene za namakanje, je bilo pridobljenih iz podtalnice.
V primerjavi s predhodnim letom sta bila v 2021 za namakanje iz površinskih voda porabljena 2,0 milijona m3 ali za 12,4 % manj vode, medtem ko je bilo iz podzemnih vodnih virov porabljene 0,7 milijona m3 vode za namakanje ali za 51 % več.
Iz povodja Donave povečana poraba vode za namakanje
Iz povodja Donave je bilo za namakanje porabljenih 1,66 milijona m3 vode, kar znaša 60 % vse za namakanje porabljene vode, medtem ko je bilo iz povodja Jadranskega morja za namakanje porabljenih 1,12 milijona m3 vode oziroma 40 % vse porabljene vode za namakanje.
V primerjavi z letom prej je bilo v 2021 iz povodja Jadranskega morja porabljene za namakanje 36 % manj, iz povodja Donave pa 55 % več vode, kar je posledica na novo delujočih namakalnih sistemov.
Večja površina zemljišč, ki so se namakala
Namakanih je bilo 4.660 hektarjev zemljišč ali za 17,7 % večja površina kot leto prej. Nekaj manj kot tri četrtine te površine (72 %) so bili njive in vrtovi, 14 % so bili sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, 8 % zemljišča, ki jih uvrščamo med športna igrišča, 4 % namakanih površin pa so bila smučišča (zasneževanje). Le 3 % namakane površine so bili rastlinjaki, travniki in vinogradi.
Tabele z najnovejšimi podatki so dostopne v podatkovni bazi SiStat.
V letu 2021 je bilo za namakanje porabljenih 2,78 milijona m3 vode, to je za 2,0 % manj kot v prejšnjem letu. Večina vode za namakanje (75 %) je bila pridobljena iz površinskih voda, od tega 34 % iz tekočih voda, 33 % iz zbiralnikov (akumulacije), 7,8 % iz javnega vodovoda in iz drugih virov ter 0,2 % iz naravnih jezer. Preostalih 25 % vode, porabljene za namakanje, je bilo pridobljenih iz podtalnice.
V primerjavi s predhodnim letom sta bila v 2021 za namakanje iz površinskih voda porabljena 2,0 milijona m3 ali za 12,4 % manj vode, medtem ko je bilo iz podzemnih vodnih virov porabljene 0,7 milijona m3 vode za namakanje ali za 51 % več.
Iz povodja Donave povečana poraba vode za namakanje
Iz povodja Donave je bilo za namakanje porabljenih 1,66 milijona m3 vode, kar znaša 60 % vse za namakanje porabljene vode, medtem ko je bilo iz povodja Jadranskega morja za namakanje porabljenih 1,12 milijona m3 vode oziroma 40 % vse porabljene vode za namakanje.
V primerjavi z letom prej je bilo v 2021 iz povodja Jadranskega morja porabljene za namakanje 36 % manj, iz povodja Donave pa 55 % več vode, kar je posledica na novo delujočih namakalnih sistemov.
Večja površina zemljišč, ki so se namakala
Namakanih je bilo 4.660 hektarjev zemljišč ali za 17,7 % večja površina kot leto prej. Nekaj manj kot tri četrtine te površine (72 %) so bili njive in vrtovi, 14 % so bili sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, 8 % zemljišča, ki jih uvrščamo med športna igrišča, 4 % namakanih površin pa so bila smučišča (zasneževanje). Le 3 % namakane površine so bili rastlinjaki, travniki in vinogradi.
Tabele z najnovejšimi podatki so dostopne v podatkovni bazi SiStat.
Količina vode, porabljene za namakanje, Slovenija
Namakana zemljišča po vrstah zemljišč, Slovenija
|
Količina porabljene vode za namakanje zemljišč po povodju, Slovenija
|
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.