Mednarodni dan migrantov

Mednarodni dan migrantov zaznamujemo od leta 2000, 18. december pa je bil izbran za ta dan zato, ker je bila na ta dan sprejeta Mednarodna konvencija o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin, in sicer leta 1990.

46 % priseljencev je državljanov Slovenije

Med 2.108.977 prebivalci Slovenije na 1. januar 2021 je bilo 292.824 ali 13,9 % takih, ki so takoj po rojstvu prebivali v tujini. To pomeni, da so se pozneje nekoč v Slovenijo priselili. Malo manj kot polovica teh prebivalcev, 46 %, je na omenjeni datum imelo slovensko državljanstvo; nekateri od teh so se kot slovenski državljani že rodili (npr. slovenskim državljanom v tujini), drugi pa so to postali pozneje – z naturalizacijo oz. s sprejemom v državljanstvo Slovenije.

Vsi priseljenci torej niso tujci. Podobno niso vsi prebivalci s tujim državljanstvom priseljenci. V 2021 je živelo v Sloveniji približno 169.000 prebivalcev s tujim državljanstvom in približno 7 % izmed teh je svoje prvo bivališče imelo v Sloveniji in tako statistično ne veljajo za priseljence.



Najpogostejša tuja država prvega prebivališča je Bosna in Hercegovina, od neevropskih Kitajska

Priseljevanje v Slovenijo ima dolgo zgodovino, a v zadnjih 70 letih so najmočnejši priseljenski tokovi gotovo prihajali z območja nekdanje Jugoslavije. Več desetletij v skupni državi se odraža tudi v zdajšnji sestavi prebivalstva Slovenije. Za veliko večino prej omenjenih 293.000 priseljencev, 253.000 (86 %), je bila država prvega prebivališča (po rojstvu) katera od držav, nastalih po razpadu Jugoslavije. Za 133.000 izmed teh je bila to Bosna in Hercegovina, za 43.000 Hrvaška in za 30.00 Srbija.


Za največ priseljencev iz drugih evropskih držav je bila država prvega prebivališča Nemčija, za 7.600; za 4.600 je bila to Italija, za 4.000 Ruska federacija. Za največ priseljencev iz neevropskih držav je bila država prvega prebivališča Kitajska (1.200), sledili so tisti s prvim prebivališčem v Združenih državah (900) ter v Argentini (400).

Vseh 293.000 priseljenih prebivalcev Slovenije skupaj je imelo svoja prva prebivališča v kar 174 tujih državah.

Prej navedeni podatki so veljali za Slovenijo kot celoto, v posameznih statističnih regijah pa je bila zastopanost priseljenih prebivalcev po državah prvega prebivališča drugačna in med regijami zelo različna. V pomurski regiji so med priseljenci prevladovali tisti, katerih država prvega prebivališča je bila Hrvaška (32 %), v vseh preostalih regijah pa tisti, ki so svoje prvo prebivališče imeli v Bosni in Hercegovini (od 35 % do 66 %). Prebivalcev s prvim prebivališčem v Italiji je bilo med priseljenci v obalno-kraški regiji skoraj 9 %, v koroški regiji pa manj kot 0,2 %.

Število priseljenih narašča

Ob prvem povojnem popisu leta 1948 je bilo med prebivalci Slovenije 5,5 % takih, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini, v 2002 je bilo takih 8,5 %, v 2011 11,1 %, v 2021 pa, kot je bilo že povedano, 13,9 %.

Po osamosvojitvi Slovenije sta se v Slovenijo priselili skoraj dve tretjini (64 %) današnjih prebivalcev Slovenije s prvim prebivališčem zunaj Slovenije. V 2011 ali pozneje se je v Slovenijo prvič priselilo 39 % prebivalcev s prvim prebivališčem v Bosni in Hercegovini, 43 % tistih s prvim prebivališčem v Srbiji in 60 % tistih s prvim prebivališčem na Kosovu. Največ prebivalcev s prvim prebivališčem na Hrvaškem se je v Slovenijo prvič priselilo v 70. letih prejšnjega stoletja (24 %).

Od 2018 do 2020 se je v Slovenijo prvič priselilo skoraj 62.000 prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini. Vsak peti priseljenec torej prebiva v Sloveniji šele tri leta ali manj.


Med priseljenimi prebivalci Slovenije je moških več kot žensk (59 % : 41 %). Med tistimi, ki so se prvič priselili v letu 2011 ali pozneje, je bilo moških skoraj dvakrat toliko kot žensk, med tistimi, ki so se prvič priselili v 2018 ali pozneje, je bilo moških skoraj 70 %.