Nefinančni sektorski računi, Slovenija, 3. četrtletje 2021

Podjetja pospešila investicijsko aktivnost, gospodinjstva povečala trošenje in manj privarčevala

Presežek v menjavi blaga in storitev s tujino se je v tretjem četrtletju 2021 zmanjšal, podjetja so pospešila investicijsko aktivnost, gospodinjstva so povečala potrošnjo in tako manj privarčevala, država je povečala primanjkljaj, finančne družbe pa so ustvarile presežek.

  • 30. 12. 2021 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

Celotno gospodarstvo zmanjšalo presežek s tujino

Presežek (neto posojanje) celotnega gospodarstva s tujino je bil v tretjem četrtletju 2021 v primerjavi s tretjim četrtletjem 2020 nižji za 533 mio. EUR in je znašal 220 mio. EUR ali 1,6 % BDP. Presežek v menjavi blaga in storitev je znašal 450 mio. EUR ali 3,4 % BDP in je bil občutno nižji kot v istem obdobju prejšnjega leta (za 789 mio. EUR), ker je bila rast uvoza blaga in storitev bistveno višja (30,6-odstotna) od rasti izvoza blaga in storitev (17,8-odstotna). Rast storitvene menjave je bila tako pri uvozu kot pri izvozu višja od rasti blagovne menjave. 

Vrednost primarnih dohodkov in tekočih transferjev, prejetih iz tujine, je bila v letošnjem tretjem četrtletju skupaj za 324 mio. EUR (ali 2,4 % BDP) nižja od vrednosti, plačane v tujino. Nasprotno pa je bila vrednost kapitalskih transferjev, prejetih iz tujine, višja od vrednosti, plačane v tujino. Posledično je gospodarstvo iz tega naslova ustvarilo presežek v višini 37 mio. EUR ali 0,3 % BDP.

Bruto dodana vrednost celotnega gospodarstva je bila v tretjem četrtletju 2021 za 8,4 % višja kot v istem obdobju leta 2020, ko je bila negativna (-1,2 %). K rasti bruto dodane vrednosti so prispevali vsi institucionalni sektorji pozitivno. Nefinančne družbe so prispevale največ, 5,3 odstotne točke, finančne družbe pa najmanj, 0,4 odstotne točke. Gospodinjstva in NPISG so prispevali 1,8 odstotne točke, država pa 0,9 odstotne točke.    

Nefinančne družbe okrepile investicijsko aktivnost

Stopnja dobička nefinančnih družb (delež bruto poslovnega presežka v bruto dodani vrednosti) je v tretjem četrtletju 2021 znašala 38,1 %. Od vrednosti v istem obdobju leta 2020 se ni bistveno razlikovala oz. je bila od nje nižja samo za 0,1 odstotne točke. Nižja pa je bila zato, ker je bila rast bruto dodane vrednosti nekoliko izrazitejša (8,6-odstotna) kot rast bruto poslovnega presežka podjetij (8,3-odstotna). Sredstva za zaposlene (plače in socialni prispevki), ki so jih podjetja izplačala svojim zaposlenim, so se povečala za 9,0 %.    

Nefinančne družbe so občutno okrepile izdatke za bruto investicije v osnovna sredstva. Te so bile v primerjavi s tretjim četrtletjem 2020 višje za 18,9 %. Stopnja investiranja nefinančnih družb (delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto dodani vrednosti) se je v primerjavi s tretjim četrtletjem 2020 posledično povečala za 1,8 odstotne točke in bila 21,2-odstotna. 

Višja investicijska aktivnost nefinančnih družb se je odrazila tudi v njihovem presežku. Ta je v tretjem četrtletju 2021 znašal 316 mio. EUR ali 2,4 % BDP in je bil za skoraj polovico nižji od presežka v tretjem četrtletju 2020 (618 mio. EUR ali 5,0 % BDP).  

Finančne družbe poslovale s presežkom

Finančne družbe (banke, zavarovalnice in drugo) so v tretjem četrtletju 2021 ustvarile presežek v višini 51 mio. EUR ali 0,4 % BDP. Nasprotno pa so te družbe v istem obdobju prejšnjega leta poslovale s primanjkljajem v višini 89 mio. EUR ali 0,7 % BDP. 

Primanjkljaj države višji

Primanjkljaj (neto izposojanje) države je v tretjem četrtletju 2021 znašal 339 mio. EUR ali 2,5 % BDP in je bil nekoliko višji od primanjkljaja v istem obdobju leta 2020  (285 mio. EUR ali 2,3 % BDP), hkrati pa nižji kot v prvih dveh četrtletjih leta 2021. 

Na višji primanjkljaj države je vplivala izrazitejša rast izdatkov države (8,5-odstotna) kot rast njenih prihodkov (7,9-odstotna). Pri tem je bila rast izdatkov tokrat v najmanjši meri višja od  rasti prihodkov, odkar je izbruhnila epidemija.

K rasti prihodkov so največ prispevali davki na proizvodnjo in uvoz (8,1 %) ter tekoči davki na dohodek in premoženje (13,1 %). Drugi tekoči prihodki (zlasti prihodki iz lastnine) pa so se zmanjšali (12,7 %). K rasti izdatkov so največ prispevali izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva (40,5 %) in sredstva za zaposlene (6,5 %), medtem ko so se izdatki za obresti (11,4 %) in subvencije zmanjšali (9,9 %).  

Gospodinjstva okrepila potrošnjo in zmanjšala varčevanje

Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil v tretjem četrtletju 2021 za 6,7 % (ali za 497 mio. EUR) višji kot v tretjem četrtletju 2020. K rasti so znova največ prispevala sredstva za zaposlene oz. dohodki iz dela (6,6 odstotne točke) in bruto poslovni presežek ter raznovrstni dohodek (2,4 odstotne točke). Neto dohodek od lastnine in drugi tekoči transferji, neto socialni transferji ter tekoči davki na dohodek in premoženje so na rast razpoložljivega dohodka vplivali negativno (skupni prispevek je znašal 2,3 odstotne točke).   

Vztrajna rast bruto razpoložljivega dohodka in sproščanje omejitvenih ukrepov sta se odrazila v hitri rasti končne potrošnje gospodinjstev že drugo četrtletje zapored. Ta je bila v primerjavi s tretjim četrtletjem 2020 višja za 13,9 % ali za 906 mio. EUR (v drugem četrtletju 2021: 21,3 % ali 1.163 mio. EUR).   

Gospodinjstva so svoje prihranke, ustvarjene v obdobju epidemije, intenzivno usmerila v potrošnjo in tako manj privarčevala. V tretjem četrtletju 2021 so za varčevanje namenila samo 6,6-odstotka razpoložljivega dohodka ali za 5,9 odstotne točke manj kot v istem obdobju predhodnega leta.

Močnejša rast potrošnje se je posredno odrazila v sorazmerno nizkem presežku (neto posojanje) gospodinjstev; ta je znašal 192 mio. EUR ali 1,4 % BDP (v tretjem četrtletju 2020: 510 mio. EUR ali 4,1 % BDP). 

Tabeli z najnovejšimi podatki sta na voljo v podatkovni bazi SiStat.



Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-) po institucionalnih sektorjih, tekoče cene, Slovenija
Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-) po institucionalnih sektorjih, tekoče cene, Slovenija
Vir: SURS
Račun odnosov Slovenije s tujino, tekoče cene, Slovenija
VII–IX 2020X–XII 2020I–III 2021IV–VI 2021VII–IX 2021
mio. EUR
Saldo blaga in storitev1.239,21.055,11.034,1680,2450,2
Saldo primarnih dohodkov900,41.068,0960,9543,5254,4
Saldo tekočih transakcij s tujino779,1998,8824,7451,2126,6
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)753,3869,0969,0447,8219,8
Vir: SURS
Temeljni agregati nacionalnih računov po institucionalnih sektorjih, tekoče cene, Slovenija
VII–IX 2020X–XII 2020I–III 2021IV–VI 2021VII–IX 2021
mio. EUR
Nefinančne družbe
Bruto dodana vrednost6.600,66.594,86.075,06.878,37.169,2
Bruto razpoložljivi dohodek1.897,72.266,61.806,11.714,02.240,5
Bruto varčevanje1.897,72.266,61.806,11.714,02.240,5
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)617,8496,8292,4-423,6316,0
Finančne družbe
Bruto dodana vrednost417,0379,7458,9436,8461,7
Bruto razpoložljivi dohodek20,0104,6189,370,8153,5
Bruto varčevanje-32,847,6160,338,2102,0
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)-89,0-13,7120,3-10,350,8
Država
Bruto dodana vrednost1.791,51.933,11.973,42.127,81.892,0
Bruto razpoložljivi dohodek2.528,51.876,12.130,82.488,52.774,8
Bruto varčevanje167,5-668,2-387,9-226,8252,5
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)-285,0-1.196,0-903,0-725,8-338,7
Gospodinjstva in NPISG
Bruto dodana vrednost1.991,31.959,21.838,92.048,22.186,8
Bruto razpoložljivi dohodek7.401,47.971,17.347,58.547,37.898,5
Bruto varčevanje936,02.069,71.781,71.956,8525,7
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)509,51.581,91.459,31.607,5191,8
Celotno gospodarstvo
Bruto dodana vrednost10.800,510.866,910.346,311.491,111.709,8
Bruto razpoložljivi dohodek11.847,712.218,411.473,712.820,613.067,2
Bruto varčevanje2.968,43.715,73.360,33.482,23.120,7
Neto posojanje (+)/neto izposojanje (-)753,3869,0969,0447,8219,8
Vir: SURS
METODOLOŠKO OPOZORILO
Kadar v tej objavi govorimo o gospodinjstvih, mislimo s tem na sektor gospodinjstva in na sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG), skupaj. Podatki so namreč na razpolago le za oba omenjena sektorja skupaj. Vpliv vrednosti podatkov za NPISG na skupno vrednost je majhen in običajno zanemarljiv. 

Vsi podatki so izraženi v nominalnih in nedesezoniranih vrednostih.


Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.