Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2020

V pomurski statistični regiji manj kmetijskih gospodarstev, v obalno-kraški pa več kot pred 10 leti

Po začasnih podatkih iz popisa kmetijstva 2020 smo imeli v Sloveniji v tem popisnem letu 67.915 kmetijskih gospodarstev. Največ jih je bilo v podravski statistični regiji (16 % ali 10.789), najmanj pa v zasavski statistični regiji (3 % ali 1.715).
V desetletju od 2010 do 2020 je število kmetijskih gospodarstev najbolj upadlo v pomurski statistični regiji (za 20 %; z 8.890 na 7.084). Povečalo se je v teh desetih letih samo v obalno-kraški statistični regiji (za 13 %; s 3.060 na 3.468).

Kmetijski pridelavi je bilo v celotni Sloveniji v 2020 namenjenih 23  % vse površine ali 473.989 hektarjev (skupni pašniki niso upoštevani).
Na ravni statističnih regij je bil delež kmetijskih zemljišč v uporabi glede na celotno površino regije največji v pomurski (48 %), najmanjši pa v goriški statistični regiji (13 %).
V letih od 2010 do 2020 se je površina kmetijskih zemljišč v uporabi sorazmerno najbolj zmanjšala v koroški statistični regiji (za 6 %; z 21.163 hektarjev na 19.898 hektarjev). Povečala se je samo v obalno-kraški statistični regiji, in sicer za 14 % (s 13.601 hektarja na 15.566 hektarjev).

V pomurski statistični regiji so njive zavzemale več kot 84 % površine kmetijskih zemljišč v uporabi

Delež njiv je v celotni Sloveniji obsegal 37 % kmetijskih zemljišč v uporabi (175.913 hektarjev). V pomurski statistični regiji je bil delež njiv največji, obsegal je 84 % površine kmetijskih zemljišč v uporabi (53.784 hektarjev), v zasavski statistični regiji pa najmanjši; tam je obsegal 8 % površine kmetijskih zemljišč v uporabi (1.883 hektarjev).
Površina njiv v celotni Sloveniji se je v letih med popisoma 2010 in 2020 povečala za 3 % (s 170.144 hektarjev na 175.913 hektarjev). Povečala se je sorazmerno najbolj v obalno-kraški statistični regiji (za 24 %; s 1.175 hektarjev na 1.457 hektarjev), zmanjšala pa v koroški statistični regiji (za 9 %; s 3.239 hektarjev na 2.952 hektarjev).

V koroški statistični regiji so se ukvarjali z živinorejo na skoraj 86 % kmetijskih gospodarstev

Z rejo živine se je v 2020 ukvarjalo v celotni Sloveniji 66 % kmetijskih gospodarstev. Obseg živinoreje na kmetijskih gospodarstvih – ta se meri s skupnim številom glav velike živine (GVŽ)) – se je od leta 2010 do 2020 zmanjšal za 3 % (s 421.553 GVŽ na 408.659 GVŽ). V primorsko-notranjski regiji se je obseg živinoreje povečal za 20 % (z 11.298 GVŽ na 13.525 GVŽ). Zmanjšal pa se je sorazmerno najbolj v pomurski statistični regiji (za 12 %; s 43.933 GVŽ na 38.458 GVŽ).

Največ govedi so redili v savinjski statistični regiji

V celotni Sloveniji se je v 2020 redilo 476.347 glav govedi, redili pa so jih na 28.471 kmetijskih gospodarstvih (42 %). Največ govedi so redili v savinjski statistični regiji (19 % ali 89.657), najmanj pa v obalno-kraški statistični regiji (1 % ali 2.935).
Število govedi se je od leta 2010 do 2020 povečalo za 1 %: s 472.333 na 476.347.

Delovna sila na kmetijskih gospodarstvih

V popisu kmetijstva v letu 2020 so bili zbrani tudi podatki o delovni sili na kmetijskih gospodarstvih, vendar ti zaradi drugačne metodologije zbiranja podatkov niso primerljivi s podatki iz preteklih raziskovanj.
Skupna delovna sila na kmetijskih gospodarstvih je v letu 2020 znašala 67.945 polnovrednih delovnih moči (PDM).