Prezadolženost, potrošnja in premoženje, Slovenija, 2020

V 2020 brez kreditov ali nakupov na obroke 64 % gospodinjstev

Vsaj en kredit ali nakup na obroke je v 2020 odplačevalo 36 % gospodinjstev. Izdatki gospodinjstev za nakup hrane in brezalkoholnih pijač, porabljenih doma, so v običajnem mesecu znašali povprečno 306 EUR. 56 % gospodinjstev bi lahko živelo na enaki ravni samo s prihranki največ dva meseca.

  • 23. 9. 2021 ob 10:30
  • |
  • končni podatki
Večina gospodinjstev poravnavala nestanovanjske stroške brez zamude

Nestanovanjske stroške (npr. račune za telefon, internet, televizijo, vrtec, šolsko prehrano, zdravstveno zavarovanje, šolnine) je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2020 vsaj enkrat poravnalo z zamudo 6 % gospodinjstev, brez zamude 93 % gospodinjstev, 1 % gospodinjstev pa takih stroškov sploh ni imel.
 
Če primerjamo podatke, prikazane glede na tipe gospodinjstev, vidimo, da je bil delež gospodinjstev, ki so nestanovanjske stroške plačevala z zamudo, najvišji med enostarševskimi gospodinjstvi (14 %), najnižji pa med gospodinjstvi z dvema odraslima osebama brez vzdrževanih otrok (4 %). Podatki, prikazani glede na stanovanjsko razmerje gospodinjstev, pa kažejo, da je bil delež takih, ki so zamujala s plačili nestanovanjskih stroškov, najvišji med najemniki stanovanj.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Vsaj en kredit ali nakup na obroke odplačevala več kot tretjina gospodinjstev 

Brez kreditov ali nakupov na obroke je bilo v letu 2020 v Sloveniji 64 % gospodinjstev, vsaj en kredit ali nakup na obroke pa je odplačevalo 36 % gospodinjstev (pri čemer niso bili upoštevani hipotekarni krediti za stanovanje, v katerem so živeli). 


Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



26 % gospodinjstev je odplačevalo en kredit/obrok, 8 % dva kredita/obroka, 3 % gospodinjstev pa tri ali več kreditov/obrokov. 

Med gospodinjstvi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo takih, ki so odplačevala vsaj en kredit/obrok, manj kot med gospodinjstvi z dohodki nad pragom tveganja revščine (med prvimi jih je bilo 16 %, med drugimi 41 %).

Med vsemi gospodinjstvi v Sloveniji je bila zadolženost s krediti ali nakupi na obroke (z vsaj enim kreditom/obrokom) v letu 2020 taka:
  • kredite (nehipotekarne) za nakup ali prenovo stanovanja ali za nakup druge nepremičnine ali obroke za nakupe pohištva, stanovanjske opreme ter gospodinjskih aparatov na obroke je odplačevalo 17 % gospodinjstev;
  • kredite/lizing za nakup avtomobila ali drugega prevoznega sredstva je odplačevalo 19 % gospodinjstev;
  • kredite/obroke za poravnavanje vsakodnevnih izdatkov je odplačeval 1 % gospodinjstev;
  • kredite ali plačila na obroke za počitnice, zdravstveno oskrbo, izobraževanje, financiranje poslovne dejavnosti, refinanciranje drugega kredita je odplačevalo po malo manj kot 1 % gospodinjstev; 
  • kredite za druge namene, ki prej niso bili omenjeni (med temi tudi kredite, namenjene za pomoč sorodnikom ali prijateljem), pa je odplačevalo 5 % gospodinjstev.

Največji delež zadolženih gospodinjstev odplačeval kredit za nakup avtomobila ali drugega prevoznega sredstva 

Med gospodinjstvi, ki so odplačevala vsaj en kredit ali obrok (pri čemer hipotekarni kredit za glavno stanovanje ni bil upoštevan), takih je bilo 36 %, je bilo največ gospodinjstev, ki so odplačevala kredit/lizing za nakup avtomobila ali drugega prevoznega sredstva (52 %). Z vidika tipov gospodinjstev je bilo takih največ med gospodinjstvi vsaj treh odraslih z vzdrževanimi otroki (65 %), najmanj pa med enostarševskimi gospodinjstvi (36 %). 

Kredite (nehipotekarne) za nakup ali prenovo stanovanja ali za nakup druge nepremičnine ali obroke za nakupe pohištva, stanovanjske opreme ter gospodinjskih aparatov na obroke je v 2020 odplačevalo 47 % gospodinjstev. Gospodinjstev, ki so odplačevala kredite oz. nakupe na obroke v povezavi s stanovanjem oz. lastnino, je bilo z vidika njihovih stanovanjskih razmerij največ med uporabniki stanovanj (52 %), sledili so lastniki stanovanj (48 %); najmanj pa jih je bilo med najemniki stanovanj (32 %).

Kredite/obroke za poravnavanje vsakodnevnih izdatkov so v letu 2020 imeli 4 % gospodinjstev. Po 1 % pa je bilo takih, ki so imeli najete kredite ali pa so odplačevali obroke za počitnice, zdravstveno oskrbo, izobraževanje, financiranje poslovne dejavnosti, refinanciranje drugega kredita. Za druge namene, ki prej niso bili omenjeni (med temi tudi za pomoč sorodnikom ali prijateljem) je bilo zadolženih 13 % gospodinjstev.

Mesečni obrok zadolženega gospodinjstva za odplačevanje kredita/kreditov znašal povprečno 260 EUR

Isto gospodinjstvo je lahko zadolženo pri več različnih posojilodajalcih. Med gospodinjstvi, ki so bila v letu 2020 zadolžena, jih je 69 % imelo najet vsaj en kredit pri banki, hranilnici ali drugi finančni instituciji, 1 % v zastavljalnici ali pri drugem kreditodajalcu, 1 % gospodinjstev pa si je denar izposodil pri sorodnikih, prijateljih, znancih; 41 % jih je imelo najet kredit ali nakup na obroke neposredno pri ponudniku blaga oz. storitev ali pa so ga najeli drugje.

Povprečni mesečni znesek, ki so ga morala zadolžena gospodinjstva odplačevati za vsaj en kredit/obrok, je znašal 260 EUR. Gospodinjstva v najnižjem dohodkovnem razredu (20 % gospodinjstev z najnižjimi dohodki) so mesečno plačevala povprečno 179 EUR, gospodinjstva v najvišjem dohodkovnem razredu pa 336 EUR na mesec.


Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Štiričlanska gospodinjstva porabila za hrano in brezalkoholno pijačo doma v običajnem mesecu 1,8 -krat toliko kot enočlanska gospodinjstva

Izdatke za hrano in brezalkoholno pijačo porabljeno doma imajo oz. so imela vsa gospodinjstva v Sloveniji in v 2020 so za to porabila v običajnem mesecu povprečno 306 EUR. Enočlanska gospodinjstva so za te dobrine porabila povprečno 208 EUR na mesec, dvočlanska 313 EUR, tričlanska 342 EUR, štiričlanska 379 EUR, gospodinjstva z najmanj petimi člani pa povprečno 404 EUR na mesec.

Merili smo še izdatke za hrano in pijačo zunaj doma (izdatki v gostinskih lokalih, restavracijah, bifejih, kavarnah, slaščičarnah, hrana dostavljena na dom; izdatki na delovnem mestu, šolska in študentska prehrana) ter izdatke za javni prevoz (avtobus, vlak) in izdatke za zasebni prevoz (izdatki za avtomobil ali druga prevozna sredstva; izdatki za prevoz s sodelavci, prijatelji, souporaba vozil, najem koles, skirojev ipd.). Za hrano in pijačo zunaj doma so gospodinjstva v 2020 porabila v običajnem mesecu povprečno 88 EUR; če upoštevamo samo gospodinjstva, ki so te izdatke imela, pa povprečno 138 EUR. Za javni prevoz so vsa gospodinjstva porabila povprečno 9 EUR na mesec, samo tista, ki so te izdatke imela, pa povprečno 41 EUR. Za zasebni prevoz so vsa gospodinjstva porabila povprečno 225 EUR na mesec, samo tista, ki so tovrstne izdatke imela, pa 250 EUR. 

Malo manj kot polovica gospodinjstev v običajnem mesecu ravno shajala s svojimi dohodki 

49 % gospodinjstev je v 2020 ocenilo, da jim finančno stanje omogoča, da ravno shajajo (preživijo, ne da bi kaj privarčevali, ne da bi živeli od prihrankov in ne da bi si morali izposojati denar); 45 % gospodinjstev je v običajnem mesecu nekaj privarčevalo; 3 % gospodinjstev pa so živeli od prihrankov, ravno toliko gospodinjstev (3 %) pa si je moralo denar izposojati, da so preživela.

Opazne razlike so bile med gospodinjstvi, ki so živela z dohodki, višjimi od praga tveganja revščine, in tistimi, ki so imela dohodke, nižje od praga tveganja revščine: med prvimi je bilo takih, ki so v običajnem mesecu nekaj privarčevala, 51 %, med drugimi 18 %. 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Malo več kot polovica gospodinjstev bi samo s prihranki lahko na enaki življenjski ravni živela največ dva meseca 

17 % gospodinjstev je v letu 2020 izjavilo, da nima nobenih prihrankov. Med preostalimi, ki so imela prihranke, takih je bilo 83 %, pa jih je 56 % ocenilo, da bi samo s prihranki, brez kakršnihkoli dohodkov, lahko živela na enaki življenjski ravni kot doslej, največ dva meseca. 19 % gospodinjstev bi lahko tako živelo samo iz prihrankov od 3 do 5 mesecev, 13 % gospodinjstev od 6 do 11 mesecev in ravno toliko, 13 %, najmanj eno leto.    

Med gospodinjstvi, ki so v 2020 imela dohodke pod pragom tveganja revščine, bi jih samo s prihranki lahko živelo na enaki življenjski ravni največ dva meseca 75 %, med gospodinjstvi z dohodki nad pragom tveganja revščine pa je bilo takih 53 %.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Koliko gospodinjstev pa bi lahko živelo samo iz prihrankov na enaki življenjski ravni kot doslej najmanj eno leto? Z vidika tipov gospodinjstva bi bil delež takih največji med gospodinjstvi z dvema odraslima brez vzdrževanih otrok (17 %), najmanjši pa med enostarševskimi gospodinjstvi (7 %).
METODOLOŠKO OPOZORILO
Priložnostni modul Prezadolženost, potrošnja in premoženje je del mednarodno primerljivega raziskovanja Življenjski pogoji (SILC). Podatki zanj so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom v letu 2020. Zaradi epidemije covida-19 so se zbirali v dveh obdobjih (od 15. januarja do 15. marca in od 15. maja do 15. septembra).

Podrobni podatki po različnih prerezih bodo objavljeni v podatkovni bazi SiStat 21. oktobra 2021.

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.