Strukturna statistika plač, Slovenija, 2020

Plačna vrzel med spoloma v Sloveniji v 2020 za 3,6 odstotne točke nižja kot v preteklem letu

Plačna vrzel med moškimi in ženskami v Sloveniji je v letu 2020 po začasnih podatkih iz strukturne statistike plač znašala 2,2 %, kar je bilo za 3,6 odstotne točke manj kot v letu 2019. V zasebnem sektorju je bila ta vrzel precej nižja (6,5 %) kot v javnem sektorju (10,7 %).

  • 16. 9. 2021 ob 10:30
  • |
  • Posodobljeno
  • 16. 9. 2021 ob 10:39
  • |
  • začasni podatki

Povprečna mesečna neto plača žensk se je v 2020 zvišala izraziteje kot povprečna mesečna neto plača moških

Povprečna mesečna neto plača oseb, zaposlenih v Sloveniji, je v letu 2020 po začasnih podatkih iz omenjene letne strukturne statistike plač znašala 1.252 EUR, kar je za 5,4 % več kot v prejšnjem letu. Povprečna mesečna neto plača moških je bila nekoliko višja od tega povprečja (za 0,7 %), znašala je 1.261 EUR, povprečna mesečna neto plača žensk pa nekoliko nižja od tega povprečja (za 0,8 %); ta je znašala 1.242 EUR. Obe sta bili višji kot v 2019, vendar se je glede na leto prej precej bolj zvišala povprečna mesečna neto plača žensk (za 7,3 %) kot plača moških (za 3,9 %). Povprečna mesečna neto plača oseb, zaposlenih na prvem delovnem mestu, je v 2020 znašala 1.007 EUR.

Nižjo povprečno mesečno neto plačo od slovenskega povprečja je v 2020 imelo 63,9 % zaposlenih oseb. Mediana mesečne neto plače, to je vrednost, ki deli populacijo na dva enaka dela, je v letu 2020 znašala 1.066 EUR. Mediana mesečne neto plače moških in mediana mesečne neto plače žensk sta bili skoraj izenačeni (oz. natančneje; razlikovali sta se za 2 EUR).

Povprečna mesečna neto plača zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo precej pod 1.000 EUR

Najvišjo povprečno mesečno neto plačo so v 2020 prejeli moški z vsaj višješolsko izobrazbo, znašala je 1.774 EUR in je bila za 42 % višja od slovenskega povprečja. Povprečna mesečna neto plača žensk s tako izobrazbo je bila precej nižja; znašala je 1.529 EUR. Povprečna mesečna neto plača moških s srednješolsko izobrazbo je za malenkost presegla 1.000 EUR (1.075 EUR), povprečna mesečna neto plača žensk s tako izobrazbo pa je bila nižja od te vrednosti (977 EUR). Povprečna mesečna neto plača zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo je znašala precej manj kot 1.000 EUR, tako žensk (832 EUR) kot tudi moških (917 EUR).

Povprečna mesečna neto plača mlajših od 35 let nižja od povprečja, starejših od 64 let pa za več kot polovico višja

Povprečna mesečna neto plača mladih, starih do 34 let, je bila - tudi zaradi nižje izobrazbe - nižja od povprečja, tako pri ženskah kot pri moških. V starostni skupini 15–24 let je znašala 878 EUR, v starostni skupini 25–34 let pa 1.080 EUR. Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v starostni skupini 35–44 let je bila blizu slovenskemu povprečju; plača moških je bila  v povprečju približno 30 EUR višja od tega povprečja, plača žensk pa v povprečju približno 30 EUR nižja. Daleč najvišja je bila povprečna mesečna neto plača žensk, starih 65 let ali več (1.947 EUR). Povprečna mesečna neto plača moških te starosti je bila nekoliko nižja (1.912 EUR neto).

Povprečna mesečna neto plača najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (1.686 EUR), pol nižja pa v gostinstvu

Povprečna mesečna neto plača je bila v več kot polovici dejavnosti nižja od slovenskega povprečja; v štirih med temi je bila nižja od 1.000 EUR. Najnižja je bila v  dejavnosti gostinstvo (884 EUR); sledile so druge raznovrstne poslovne dejavnosti (932 EUR), gradbeništvo (976 EUR) in kmetijstvo. lov, gozdarstvo, ribištvo (996 EUR). V povprečju še enkrat višja kot v gostinstvu je bila v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (1.686 EUR neto) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1.677 EUR neto). V slednjih je bila za moške v povprečju precej višja (1.929 EUR neto) kot za ženske (1.527 EUR).

Razlike v plačah moških in žensk glede na izobrazbo najvišje med zaposlenimi z vsaj višješolsko izobrazbo

Pri zaposlenih z najmanj višješolsko izobrazbo je plačna vrzel med spoloma v 2020 znašala 15,9 %. Pri zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo ali manj je bila 11,1-odstotna, med srednješolsko izobraženimi pa 10,6-odstotna. Najvišja je bila med srednješolsko izobraženimi v sektorju država (20,9-odstotna). V zasebnem sektorju je bila najvišja med zaposlenimi z vsaj višješolsko izobrazbo (18,3-odstotna).

Z vidika glavne dejavnosti podjetij, v katerih so osebe zaposlene, so po razliki v povprečnih mesečnih neto plačah moških in žensk še vedno med prvimi finančne in zavarovalniške dejavnosti ter zdravstvo in socialno varstvo; v prvih omenjenih dejavnostih je bila plačna vrzel 24,4-odstotna, v drugi 22,3-odstotna. V obeh skupinah podjetij je bila plačna vrzel med zaposlenimi moškimi in ženskami z vsaj višješolsko izobrazbo več kot 25-odstotna.

Na ravni kohezijskih regij se je plačna vrzel med spoloma zmanjšala; izraziteje se je zmanjšala v kohezijski regiji vzhodna Slovenija (za 4,3 odstotne točke) kot v zahodni Sloveniji (za 2,8 odstotne točke). Na ravni statističnih regij pa je bila ta vrzel najopaznejša v posavski in gorenjski statistični regiji (v prvi 5,6-odstotna, v drugi 4,8-odstotna).


Povprečna mesečna neto plača po doseženi izobrazbi in spolu, Slovenija, 2020 (začasni podatki)
PovprečjeMedianaSpodnji kvartilZgornji kvartil10. percentil90. percentil99. percentilStandardni odklon
Izobrazba - Skupajskupaj1.2521.0668291.4757221.9683.688655
moški1.2611.0658421.4527212.0003.884693
ženske1.2421.0678151.5017231.9333.443605
Osnovnošolska ali manjskupaj8848277319756791.1561.648228
moški9178667351.0316711.2251.738252
ženske8327917278926871.0201.424173
Srednješolskaskupaj1.0399467851.1787101.4842.301378
moški1.0759828081.2207121.5412.412403
ženske9778837601.0997081.3712.068319
Višješolska, visokošolskaskupaj1.6301.4841.1071.9108512.5174.573823
moški1.7741.5821.1782.1028982.7905.170964
ženske1.5291.4211.0691.7888272.2984.044690
Vir: SURS
Plačna vrzel med spoloma po poklicnih skupinah (SKP-08), Slovenija, 2019-2020 (začasni podatki)
20192020
Poklic - Skupaj5,82,2
0 Vojaški poklici12,713,0
1 Zakonodajalci/zakonodajalke, visoki uradniki/visoke uradnice, menedžerji/menedžerke3,85,8
2 Strokovnjaki/strokovnjakinje15,512,8
3 Tehniki in drugi strokovni sodelavci/tehnice in druge strokovne sodelavke12,49,8
4 Uradniki/uradnice0,4-2,4
5 Poklici za storitve, prodajalci/prodajalke21,121,0
6 Kmetovalci/kmetovalke, gozdarji/gozdarke, riibiči/ribičke, lovci/lovke9,27,8
7 Poklici za neindustrijski način dela17,815,1
8 Upravljavci/upravljavke strojev in naprav, industrijski izdelovalci/industrijske izdelovalke in sestavljavci/sestavljavke19,513,7
9 Poklici za preprosta dela16,713,0
Vir: SURS
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.