Evropski teden mobilnosti

Železniški prevoz v EU je v 2018 prispeval 0,4 % vseh emisij toplogrednih plinov iz prometa, cestni pa 72 %

Slogan letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je: Živi zdravo. Potuj trajnostno. V javnem potniškem prevozu je bilo v 2020 prepeljanih opazno manj potnikov kot v 2019. V avtobusnem javnem prevozu je bil ta upad 59-odstoten, v železniškem 41-odstoten. 

  • 13. 9. 2021 ob 10:30
  • |
  • brez statusa
Evropski teden mobilnosti 
Kampanja z naslovom Evropski teden mobilnosti je bila vpeljana leta 2002 na pobudo Evropske komisije in od takrat je to vsakoletna dejavnost. Začne se 16. septembra in konča 22. septembra z dnevom brez avtomobila. Namen projekta je krepiti zavedanje o pomembnosti trajnostne mobilnosti in o negativnih vplivih, ki jih ima promet na človeka in okolje, zlasti v mestih. Letos spodbuja prebivalce Evropske unije k uporabi trajnostnih oblik prevoza, kot sta javni potniški prevoz in kolo, in k hoji s sloganom Živi zdravo. Potuj trajnostno.

Leto 2021 je evropsko leto železnic
Evropska komisija je leto 2021 razglasila za "evropsko leto železnic", z namenom, da bi spodbudila uporabo železniškega prevoza in s tem prispevala tudi k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora, saj je prav železniški prevoz eden izmed najbolj trajnostnih načinov prevoza. Železniški prevoz v Evropski uniji je na primer v letu 2018 prispeval le 0,4 % vseh emisij toplogrednih plinov iz prometa, cestni pa 71,8 %. 

Železniški prevoz je varen in trajnosten način prevoza. Med kopenskimi prevozi je najvarnejši, saj je število smrtnih žrtev na milijardo potnikov na opravljen kilometer tukaj najnižje. V letih od 2011 do 2015 je bil prevoz po železnici 27-krat varnejši od prevoza z avtomobilom. 

Število nesreč v železniškem prevozu se je v Sloveniji v zadnjem desetletju zmanjšalo. Leta 2020 jih je bilo 5 (2 smrtni žrtvi), leta 2010 pa 21 (14 smrtnih žrtev). K upadu števila nesreč so prispevala tudi vlaganja v prometno varnost, na primer v ureditev nivojskih prehodov križanja železniških tirov in cest. Po podatkih Ministrstva za infrastrukturo je bilo v letu 2020 v Sloveniji evidentiranih 714 nivojskih prehodov, od katerih jih je 297 imelo avtomatsko varnostno napravo, tj. zapornice. Najbolj kritični za prometno varnost so pasivno zavarovani nivojski prehodi. Ti so označeni samo s prometnimi znaki, ki nas opozarjajo na nevarnost in približevanje nivojskemu prehodu. Število teh se je v zadnjem desetletju zmanjšalo za 35 %; v 2011 jih je bilo 505, v 2020 pa 375.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Število potnikov v železniškem prevozu od leta 2013 upada
V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji prepeljanih z vlaki največ potnikov v letu 2013, in sicer 16,4 milijona. Po tem letu je letno število potnikov v železniškem prevozu padlo pod 14 milijonov. 
V zadnjem času je število prepeljanih potnikov tudi v železniškem prevozu močno upadlo še zaradi pandemije covida-19. V letu 2020 jih je bilo prepeljanih nekaj več kot 8,2 milijona, to je za 41 % manj kot v 2019. 

Ukrepi v zvezi s pandemijo covida-19 zmanjšali število potnikov v cestnem potniškem prevozu za več kot polovico 
V desetletju od 2011 do 2020 je število potnikov v cestnem javnem linijskem prevozu naraščalo in vrh doseglo v letu 2017, ko je bilo prepeljanih več kot 30 milijonov potnikov. V mestnem javnem potniškem prevozu je v zadnjem desetletju število potnikov naraščalo do leta 2016, ko je bilo prepeljanih skoraj 62 milijonov potnikov. Na uporabo javnega prevoza vplivajo tudi subvencionirane vozovnice za dijake in študente ter brezplačne vozovnice za upokojence; prve so bile uvedene v letu 2012, druge sredi leta 2020.

V letih 2020 in 2021 so uporabo avtobusnega javnega prevoza ohromili ukrepi za zajezitev bolezni covid-19. Število potnikov je bilo v letu 2020 tako v cestnem javnem prevozu kot v mestnem za več kot polovico manjše kot v predhodnem letu. V cestnem javnem prevozu je bilo prepeljanih približno 13 milijonov potnikov ali za 57 % manj kot v 2019. V mestnem prevozu je bilo v 2020 prepeljanih 25 milijonov potnikov, v 2019 pa več kot 58 milijonov. 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Sopotništvo si je doslej organiziralo prek interneta več kot 100.000 oseb
Ena izmed možnosti za zmanjšanje prometne obremenjenosti in posledic za okolje je deljenje prevoznega sredstva oz. sopotništvo (ang. carpooling). Gre za obliko mobilnosti, pri kateri se več oseb, ki niso člani istega gospodinjstva, dogovori za skupen prevoz in deljenje stroškov. Tak način organizacije mobilnosti je spodbudil tudi internet. 

V letu 2019 si je 105.270 oseb (7 %, v EU-27: 8 %), starih 16–74 let v obdobju 12 mesecev, organiziralo prevoz pri drugi fizični osebi prek posredniške spletne strani, mobilne aplikacije za urejanje prevozov (npr. prevoz.org) ali družbenih omrežjih. To je bilo 29 % več kot leta 2018 in 69 % več kot 2017. 

V letu 2019 si je organiziralo prevoz prek posredniške spletne strani ali mobilne aplikacije za urejanje prevozov v obdobju 12 mesecev 6,4 % oseb, prek drugih spletnih strani, aplikacij ali družbenih omrežij pa 0,5 %.

Med državami članicami EU je bil odstotek oseb, ki so si v letu 2019 organizirale prevoz na tak način, najvišji v Estoniji (29 %). Sledili sta Irska (26 %) in Malta (25 %). Najmanj oseb si je organiziralo prevoz prek interneta na Cipru, v Grčiji in Bolgariji (po 2 %).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Število osebnih avtomobilov se vsako leto poveča
Število osebnih avtomobilov v Sloveniji narašča, v zadnjem desetletju se je število registriranih osebnih avtomobilov povečalo za 10 % (v 2011 jih je bilo 1.066.495, v 2020 pa 1.170.690).

V letu 2020 je bilo v Sloveniji na 1.000 prebivalcev 555 osebnih avtomobilov. Na ravni statističnih regij je bila po vrednosti tega podatka prva goriška statistična regija s 621 osebnimi avtomobili na 1.000 prebivalcev. Sledili sta primorsko-notranjska s 601 in posavska statistična regija s 586 osebnimi avtomobili na 1.000 prebivalcev. Najmanj osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev so imele zasavska (529), osrednjeslovenska (535) in podravska ter gorenjska statistična regija (v vsaki 542). 

V letu 2019 je bilo v Sloveniji na 1.000 prebivalcev 556 osebnih avtomobilov, kar je bilo več od povprečja v celotni Evropski uniji, ki je znašalo 520 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Največ osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo v Luksemburgu (681), najmanj v Romuniji (357).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Osebni avtomobili v Sloveniji so v povprečju čedalje starejši
Slovenski osebni avtomobil je bil v 2020 star povprečno 10,4 leta. Povprečna starost osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji, se je v zadnjem desetletju povečala za 2 leti; v 2011 je namreč znašala 8,4 leta. Hkrati se je v tem času opazno povečalo tudi število osebnih avtomobilov, starejših od 12 let. V letu 2020 so toliko stari avtomobili predstavljali kar 43 % vseh osebnih avtomobilov (v 2011: 29 %).

Na ravni statističnih regij so osebni avtomobili v povprečju najstarejši v goriški statistični regiji (povprečno 12 let). Sledita ji primorsko-notranjska (11,4 leta) in posavska statistična regija (11,1 leta). Povprečno najmlajši so osebni avtomobili v osrednjeslovenski (9,8 let), koroški (10 let) ter pomurski in gorenjski statistični regiji (v vsaki 10,2 leti).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.