Mednarodni dan mladih
Od 1991 se je delež mladih zmanjšal z 22,5 % na 14,7 %
Večina mladih prebivalcev Slovenije je vključenih v izobraževanje. Plače mladih so v povprečju za približno tretjino nižje od vseh prejemnikov plač skupaj, stopnja tveganja revščine pa je nekoliko nižja kot med celotno populacijo (za 2,5 odstotni točki).
Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih z namenom, da se vsako leto razpravlja o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade, in opozarja na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno. V letu 2021 je vodilna tema mednarodnega dneva mladih preoblikovanje prehranskih sistemov, pa tudi sledenje ciljem Agende 2030, kot so preprečevanje revščine in socialne izključenosti ter preprečevanje globalnega segrevanja. V nadaljevanju bomo nekatere izmed teh tem predstavili s statističnimi podatki.
V Sloveniji se je delež mladih v zadnjih treh desetletjih zmanjšal. Ob popisu leta 1991 je bilo mladih (15–29 let) 429.800, v začetku leta 2021 pa jih je bilo 310.600. Delež mladih v populaciji se je od osamosvojitve Slovenije zmanjšal z 22,5 % na 14,7 %.
Mladi se zavedajo, da je izobraževanje pomembno
V šolskem letu 2020/21 je bilo med udeleženci izobraževanja v starosti 15 ali več let nekaj več kot 2.000 učencev, ki so obiskovali osnovno šolo, 73.800 je bilo dijakov, 64.200 pa študentov. Če bi k tem prišteli 17.400 mladih, ki so bili v šolskem letu 2019/20 vključeni v izobraževanje za odrasle, bi ugotovili, da je bilo v formalno izobraževanje vključenih nekaj več kot polovica (50,7 %) vseh prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 29 let.
V zadnjih treh desetletjih se je vključenost v izobraževanje zvišala. V srednjih šolah se je v šolskem letu 2020/21 izobraževalo nekaj več kot 96 % vseh mladih iz starostne skupine 15–18 let. Študijsko aktivnih je bilo skoraj 58 % mladih iz starostne skupine 19–23 let, kar je 35 odstotnih točk več kot pred skoraj 30 leti. Posledično se je zvišala dosežena stopnja izobrazbe mladih – po podatkih za leto 2020 je višješolsko izobrazbo pridobilo 40 % mladih iz starostne skupine 26–29 let, kar je 26 odstotnih točk več kot v letu 1991.
Koliko mladih se ne izobražuje?
Večina mladih prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 24 let, je vključenih v izobraževanje. V 2020 je bilo v Sloveniji v tej starostni skupini 4,1 % takih, ki so bili brez izobrazbe ali so imeli dokončano največ osnovno šolo in niso bili vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Manjši delež takih oseb v EU-27 je bil v 2020 le na Hrvaškem (2,2 %) in v Grčiji (3,8 %). Povprečje teh v EU-27 je bilo 9,9 %.
Povprečne mesečne bruto plače mladih so nižje od povprečja
Povprečna mesečna bruto plača mladih v starostni skupini 15–24 let je po podatkih strukturne statistike plač v 2019 znašala 1.245 EUR bruto; znašala je približno dve tretjini povprečne mesečne bruto plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji. Povprečna mesečna bruto plača v starostni skupini 25–34 let je znašala 1.564 EUR bruto, kar predstavlja približno pet šestin povprečne mesečne bruto plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji. Povedano drugače, mladi v starostni skupini 25–34 let so v letu 2019 na letni ravni v povprečju prejeli bruto plačo, ki je bila za približno dve povprečni mesečni bruto plači v Sloveniji nižja, mladi v starostni skupini 15–24 let pa za približno štiri povprečne mesečne bruto plače nižjo od povprečne letne plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji.
Po izračunih Zavoda RS za zaposlovanje je stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji v maju 2021 je znašala 7,7 %. Med mladimi aktivnimi prebivalci, starimi od 15 do 24 let, je bilo registriranih brezposelnih 13,8 %, kar je 6 odstotnih točk nad povprečjem celotne populacije. Stopnja registrirane brezposelnosti med 25- do 29-letniki je bila bližja stopnji, ki velja za celotno populacijo (8,5 %). Stopnji registrirane brezposelnosti med mladimi sta bili v obeh starostnih skupinah najvišji v pomurski statistični regiji (23,8 % in 11,9%) in v podravski statistični regiji (18,7 % in 11,3 %). Najnižji stopnji registrirane brezposelnosti v starostni skupini 15–24 let sta imeli goriška regija (8,7 %) in gorenjska regija (9,5 %), v starostni skupini 25–29 let pa gorenjska regija (6,1 %) in primorsko-notranjska regija (6,5 %).
Tveganje revščine občuti več kot 250.000 prebivalcev Slovenije
Brezposelnost je pogosto povezana s tveganjem revščine in socialne izključenosti, čemur letos posveča pozornost tudi mednarodni dan mladih. V letu 2020 je v Sloveniji vsak osmi prebivalec Slovenije (12,4 % prebivalcev) živel v gospodinjstvu z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine – to je bilo približno 254.000 prebivalcev. Med mladimi je bila stopnja tveganja revščine v letu 2020 nekoliko nižja (9,9 %). S tveganjem revščine se je med mladimi soočalo približno 16.000 moških in 14.000 žensk v starostni skupini 15–29 let. Slovenija je v letu 2019 s stopnjo tveganja revščine 12,0 %, znotraj Evropske unije, zasedla četrto mesto, nižjo stopnjo so imele samo Češka (10,1 %), Finska (11,6 %) in Slovaška (11,9 %). Povprečje v EU-27 je v letu 2019 znašalo 16,5 %.
Poleg oseb, ki živijo pod pragom tveganja revščine, pa se med osebe, izpostavljene tveganju socialne izključenosti uvrščajo osebe, ki so resno materialno prikrajšane ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Skupaj je bilo tveganju socialne izključenosti v Sloveniji v 2020 izpostavljenih 309.000 prebivalcev (15 %). Mladi v starostni skupini 15–29 let so bili temu tveganju izpostavljeni nekoliko manj – bilo jih je nekaj manj kot 13 %. Slovenija je v letu 2019 s stopnjo tveganja socialne izključenosti 14,4 % znotraj Evropske unije zasedla drugo mesto; nižjo stopnjo je imela samo Češka (12,5 %), povprečje v EU-27 je v letu 2019 znašalo 20,9 %.
Mladi so zdaleč največji uporabniki javnega prevoza
Mednarodni dan mladih v letošnjem letu v sklopu Agende 2030 pozornost posveča tudi zmanjševanju globalnega segrevanja, na katerega vpliva tudi posameznikova izbira načina prevoza. Kot je pokazalo raziskovanje o dnevni mobilnosti iz leta 2017, so mladi (15–25 let) polovico svojih poti opravili z avtomobili, ta delež pa je med vsemi prebivalci Slovenije (15–84 let) znašal skoraj 68 %. Mladi so bili na 43 % poti z avtomobilom sopotniki, delež v celotni populaciji pa je znašal le eno osmino. Mladi (15–25 let) se v precej večji meri kot prebivalci, stari 26 ali več let, na pot odpravijo z uporabo javnega prevoza. Na ta način v enem letu opravijo za tretjino več kilometrov kot vsi, starejši od njih, skupaj.
V Sloveniji se je delež mladih v zadnjih treh desetletjih zmanjšal. Ob popisu leta 1991 je bilo mladih (15–29 let) 429.800, v začetku leta 2021 pa jih je bilo 310.600. Delež mladih v populaciji se je od osamosvojitve Slovenije zmanjšal z 22,5 % na 14,7 %.
Mladi se zavedajo, da je izobraževanje pomembno
V šolskem letu 2020/21 je bilo med udeleženci izobraževanja v starosti 15 ali več let nekaj več kot 2.000 učencev, ki so obiskovali osnovno šolo, 73.800 je bilo dijakov, 64.200 pa študentov. Če bi k tem prišteli 17.400 mladih, ki so bili v šolskem letu 2019/20 vključeni v izobraževanje za odrasle, bi ugotovili, da je bilo v formalno izobraževanje vključenih nekaj več kot polovica (50,7 %) vseh prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 29 let.
V zadnjih treh desetletjih se je vključenost v izobraževanje zvišala. V srednjih šolah se je v šolskem letu 2020/21 izobraževalo nekaj več kot 96 % vseh mladih iz starostne skupine 15–18 let. Študijsko aktivnih je bilo skoraj 58 % mladih iz starostne skupine 19–23 let, kar je 35 odstotnih točk več kot pred skoraj 30 leti. Posledično se je zvišala dosežena stopnja izobrazbe mladih – po podatkih za leto 2020 je višješolsko izobrazbo pridobilo 40 % mladih iz starostne skupine 26–29 let, kar je 26 odstotnih točk več kot v letu 1991.
Koliko mladih se ne izobražuje?
Večina mladih prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 24 let, je vključenih v izobraževanje. V 2020 je bilo v Sloveniji v tej starostni skupini 4,1 % takih, ki so bili brez izobrazbe ali so imeli dokončano največ osnovno šolo in niso bili vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Manjši delež takih oseb v EU-27 je bil v 2020 le na Hrvaškem (2,2 %) in v Grčiji (3,8 %). Povprečje teh v EU-27 je bilo 9,9 %.
Povprečne mesečne bruto plače mladih so nižje od povprečja
Povprečna mesečna bruto plača mladih v starostni skupini 15–24 let je po podatkih strukturne statistike plač v 2019 znašala 1.245 EUR bruto; znašala je približno dve tretjini povprečne mesečne bruto plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji. Povprečna mesečna bruto plača v starostni skupini 25–34 let je znašala 1.564 EUR bruto, kar predstavlja približno pet šestin povprečne mesečne bruto plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji. Povedano drugače, mladi v starostni skupini 25–34 let so v letu 2019 na letni ravni v povprečju prejeli bruto plačo, ki je bila za približno dve povprečni mesečni bruto plači v Sloveniji nižja, mladi v starostni skupini 15–24 let pa za približno štiri povprečne mesečne bruto plače nižjo od povprečne letne plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji.
Po izračunih Zavoda RS za zaposlovanje je stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji v maju 2021 je znašala 7,7 %. Med mladimi aktivnimi prebivalci, starimi od 15 do 24 let, je bilo registriranih brezposelnih 13,8 %, kar je 6 odstotnih točk nad povprečjem celotne populacije. Stopnja registrirane brezposelnosti med 25- do 29-letniki je bila bližja stopnji, ki velja za celotno populacijo (8,5 %). Stopnji registrirane brezposelnosti med mladimi sta bili v obeh starostnih skupinah najvišji v pomurski statistični regiji (23,8 % in 11,9%) in v podravski statistični regiji (18,7 % in 11,3 %). Najnižji stopnji registrirane brezposelnosti v starostni skupini 15–24 let sta imeli goriška regija (8,7 %) in gorenjska regija (9,5 %), v starostni skupini 25–29 let pa gorenjska regija (6,1 %) in primorsko-notranjska regija (6,5 %).
Tveganje revščine občuti več kot 250.000 prebivalcev Slovenije
Brezposelnost je pogosto povezana s tveganjem revščine in socialne izključenosti, čemur letos posveča pozornost tudi mednarodni dan mladih. V letu 2020 je v Sloveniji vsak osmi prebivalec Slovenije (12,4 % prebivalcev) živel v gospodinjstvu z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine – to je bilo približno 254.000 prebivalcev. Med mladimi je bila stopnja tveganja revščine v letu 2020 nekoliko nižja (9,9 %). S tveganjem revščine se je med mladimi soočalo približno 16.000 moških in 14.000 žensk v starostni skupini 15–29 let. Slovenija je v letu 2019 s stopnjo tveganja revščine 12,0 %, znotraj Evropske unije, zasedla četrto mesto, nižjo stopnjo so imele samo Češka (10,1 %), Finska (11,6 %) in Slovaška (11,9 %). Povprečje v EU-27 je v letu 2019 znašalo 16,5 %.
Poleg oseb, ki živijo pod pragom tveganja revščine, pa se med osebe, izpostavljene tveganju socialne izključenosti uvrščajo osebe, ki so resno materialno prikrajšane ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Skupaj je bilo tveganju socialne izključenosti v Sloveniji v 2020 izpostavljenih 309.000 prebivalcev (15 %). Mladi v starostni skupini 15–29 let so bili temu tveganju izpostavljeni nekoliko manj – bilo jih je nekaj manj kot 13 %. Slovenija je v letu 2019 s stopnjo tveganja socialne izključenosti 14,4 % znotraj Evropske unije zasedla drugo mesto; nižjo stopnjo je imela samo Češka (12,5 %), povprečje v EU-27 je v letu 2019 znašalo 20,9 %.
Mladi so zdaleč največji uporabniki javnega prevoza
Mednarodni dan mladih v letošnjem letu v sklopu Agende 2030 pozornost posveča tudi zmanjševanju globalnega segrevanja, na katerega vpliva tudi posameznikova izbira načina prevoza. Kot je pokazalo raziskovanje o dnevni mobilnosti iz leta 2017, so mladi (15–25 let) polovico svojih poti opravili z avtomobili, ta delež pa je med vsemi prebivalci Slovenije (15–84 let) znašal skoraj 68 %. Mladi so bili na 43 % poti z avtomobilom sopotniki, delež v celotni populaciji pa je znašal le eno osmino. Mladi (15–25 let) se v precej večji meri kot prebivalci, stari 26 ali več let, na pot odpravijo z uporabo javnega prevoza. Na ta način v enem letu opravijo za tretjino več kilometrov kot vsi, starejši od njih, skupaj.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
