Kulturne dejavnosti na odru, Slovenija, 2020

Pandemija covida-19 močno zavrla kulturno dejavnost na odrih v letu 2020

Skoraj 98 % kulturnih ustanov z odrsko dejavnostjo je za leto 2020 sporočilo, da je bilo zaradi pandemske krize njihovo izvajanje okrnjeno; hkrati pa jih je okrog 71 % tudi odgovorilo, da so dane razmere  spodbudile druge oblike dejavnosti. Poleg tega je velika večina teh ustanov (okrog 86 %) zmanjšala načrtovana gostovanja s prireditvami; le 7 ustanov je menilo, da se je – kljub za izvajanje kulturne dejavnosti oteženemu položaju zaradi zaščitnih ukrepov – povečalo število gostovanj z lastnimi prireditvami. Prireditev na gostovanjih v 2020 je bilo 3.617, kar predstavlja le blizu 47 % gostovanj, izvedenih v 2019.

Okrog 69 % kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov je dodatno sporočilo, da so v 2020 najeli manj zunanjih sodelavcev, in več kot 28 %, da pandemija koronavirusne bolezni ni imela vpliva na število njihovih zunanjih sodelavcev, ki sodelujejo pri izvajanju odrske dejavnosti; pri 4 kulturnih ustanovah pa se je število sodelavcev povečalo. Število zunanjih sodelavcev vseh kulturnih ustanov z odrsko dejavnostjo se je znižalo s 13.319 v letu 2019 na 9.168 v letu 2020.



Skoraj 4.000 e-prireditev za virtualni prostor 

Na odrih kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov  v Sloveniji je bilo v letu 2020 izvedenih skupaj 11.222 prireditev. Največ teh prireditev je bilo, pričakovano, izvedenih v kulturnih domovih in centrih za kulturo, 75 %; v gledališčih in obeh operah jih je bilo izvedenih 24 %, v glasbenih ustanovah (na sedežih teh ustanov) pa le približno odstotek (saj glasbene ustanove večinoma gostujejo oz. nastopajo drugje). Več kot polovica vseh omenjenih prireditev (53,8 %) je bilo plod lastne produkcije in koprodukcije, preostalo pa so bile prireditve gostujočih ustanov.

Kulturne ustanove smo letos prvič vprašali po številu e-prireditev, pripravljenih za virtualni prostor. Naši podatki kažejo, da je bila skupna produkcija virtualnih prireditev v letu 2020 okrog 35 %  produkcije odrskih prireditev, ki je bila izvedena v samih kulturnih ustanovah. Z drugimi besedami: poleg 11.222 prireditev, ponujenih v prostorih kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov, je bilo pripravljenih še 3.974 e-prireditev za virtualni prostor.

Z vidika umetnostnih zvrsti je bilo med vsemi omenjenimi prireditvami največ filmskih in videoprojekcij (27,9 %), sledila so dramska in druga gledališka dela, kamor se uvrščajo tudi lutkovne predstave in predstave eksperimentalnega gledališča (27,6 %).



1,49 milijona obiskovalcev 

Vse obravnavane prireditve skupaj so pritegnile 1.492.240 obiskovalcev, vsaka pa povprečno 133. 

Nekatere kulturne ustanove ponudijo obiskovalcem tudi brezplačne prireditve. Takih prireditev je v letu 2020 bilo 2.906 ali okrog 26 % vseh; večino brezplačnih prireditev so ponudili kulturni domovi. 

Sicer so obravnavane ustanove  z vstopninami za prireditve iztržile v letu 2020 približno 5,3 milijona evrov (to je le približno tretjina zaslužka iz leta 2019); za posamezno vstopnico je bilo treba odšteti povprečno 9,80 evrov (v kulturnih domovih povprečno 9,40 evra, v gledališčih in operah 9,90, v glasbenih ustanovah pa 16,20 evra).

Festivali

Kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove so v letu 2020 organizirali tudi 174 festivalov, na katerih se je zvrstilo 2.129 prireditev. Največ, 70, je bilo glasbenih in plesnih festivalov, 26 je bilo gledaliških in 20 filmskih festivalov; preostalih 58 festivalov s približno polovico vseh festivalskih prireditev so kulturne ustanove uvrstile v kategorijo »drugo«. Največ festivalov so pripravili kulturni domovi in centri za kulturo (139).

Zaposleni in zunanji sodelavci v kulturnih ustanovah

V kulturnih domovih, gledališčih in glasbenih ustanovah je bilo v letu 2020 redno zaposlenih 2.627 oseb in 9.168 zunanjih sodelavcev. Glede na 2019 se je število zaposlenih povečalo za 9 oseb, število zunanjih sodelavcev pa zmanjšalo za več kot 31 %. Med zunanjimi sodelavci je bilo največ samozaposlenih v kulturi, in sicer nekaj več kot 26 % (njihovo število pa se je je glede na 2019 zmanjšalo za 15 %), sledili so prostovoljci, neplačani delavci (22 %) in tisti z avtorsko pogodbo (21 %). 

Dostop za gibalno in senzorno ovirane osebe

Med kulturnimi ustanovami, ki so imele lastne prostore za izvajanje kulturne dejavnosti, jih je imelo  povsem urejen dostop tudi za gibalno ovirane osebe 57 %, delno urejen dostop pa 35 %. Dostop za senzorno ovirane osebe je bil povsem urejen le v 15 % teh ustanov, delno urejen pa v 31 %; prireditve v preostalih 54 % kulturnih ustanov pa tem osebam niso bile dostopne.


Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.