Demografski dogodki, Slovenija, 2020

V 2020 manj rojenih, več umrlih, več priseljenih, več odseljenih, manj porok in manj razvez kot v 2019

Slovensko demografsko statistiko v letu 2020 je močno zaznamovala epidemija covida-19: visoka umrljivost je povzročila, da je bil naravni prirast izrazito negativen (–5.249), ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pa, da je bilo več notranjih selitev ter manj porok in razvez.

  • 23. 7. 2021 ob 10:30
  • |
  • končni podatki


Naravni prirast pozitiven samo v tretjem četrtletju

V Sloveniji smo v 2020 zabeležili najvišji negativni naravni prirast po letu 1945. Ta je znašal –5.249 ali –2,5 na 1.000 prebivalcev. Tako visok negativni naravni prirast v 2020 je bil posledica predvsem nadpovprečno visoke umrljivosti zlasti v novembru in decembru, ko je Slovenijo zajel drugi val epidemije covida-19.

V 2020 je umrlo 24.016 prebivalcev ali skoraj 3.800 prebivalcev več kot povprečno v letih od 2015 do 2019. Presežna umrljivost je bila najvišja v četrtem četrtletju: takrat je umrlo 66 % več prebivalcev kot v povprečju v četrtih četrtletjih med letoma 2015 in 2019. V zadnjem četrtletju 2020 je tako naravni prirast znašal –3.955 (ali –7,5 na 1.000 prebivalcev).

Naravni prirast prebivalstva je bil v 2020 pozitiven samo v tretjem četrtletju. To je bilo četrtletje, v katerem se je v tem letu rodilo največ otrok, 5.141. V celem letu 2020 se je rodilo 18.767 otrok ali 3 % manj kot v 2019.

Manj porok kot v 2019, manj tudi razvez

V letu 2020 je bilo sklenjenih 5.214 zakonskih zvez ali za 22 % manj kot v letu 2019. Mesec z največ porokami je bil avgust (1.009).

Razvez zakonskih zvez je bilo v tem letu 1.774 ali za 28 % manj kot v letu 2019. Največ razvez je bilo v tretjem četrtletju (557).

Selitveni prirast pozitiven v vseh četrtletjih

Selitveni prirast je bil pozitiven v vseh četrtletjih. V tretjem četrtletju je bil najvišji: priselilo se je 11.071 več prebivalcev, kot se jih je odselilo.

Največ notranjih selitev, tj. sprememb naselja prebivališča v Sloveniji, je bilo v letu 2020 v četrtem četrtletju, 31 %. Vseh notranjih selitev je bilo v letu 2020 za 42 % več kot v letu 2019.

Visoko število notranjih selitev v letu 2020 je bilo v veliki meri povezano z ukrepi za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Precej prebivalcev se je namreč ob prepovedih gibanja med občinami v drugem in četrtem četrtletju 2020 odločilo za prijavo spremembe prebivališča (največkrat so bile to prijave začasnega prebivališča v drugi občini), kar smo statistično zaznali kot notranje selitve.
Demografski dogodki, Slovenija, 2020
SkupajI–IIIIV–VIVII–IXX–XII
Živorojeni18.7674.4534.6925.1414.481
Umrli24.0165.7344.9694.8778.436
Naravni prirast-5.249-1.281-277264-3.955
Priseljeni iz tujine36.1107.3616.67315.5146.562
Odseljeni v tujino17.7454.7463.4654.4435.091
Selitveni prirast18.3652.6153.20811.0711.471
Skupni prirast13.1161.3342.93111.335-2.484
Sklenjene zakonske zveze5.2146291.1902.684711
Razvezane zakonske zveze1.774459360557398
Notranje selitve140.22329.22735.60032.20643.190
Vir: SURS
Demografski kazalniki, Slovenija, 2020
SkupajI–IIIIV–VIVII–IXX–XII
Na 1.000 prebivalcev
Živorojeni8,98,59,09,78,4
Umrli11,411,09,59,215,9
Naravni prirast1)-2,5-2,5-0,50,5-7,5
Priseljeni iz tujine17,214,112,829,312,4
Odseljeni v tujino8,49,16,68,49,6
Selitveni prirast1)8,75,06,120,92,8
Skupni prirast1)6,22,65,621,4-4,7
Sklenjene zakonske zveze2,51,22,35,11,3
Razvezane zakonske zveze0,80,90,71,10,8
1) Vrednosti so izračunane iz absolutnih podatkov in zaradi zaokroževanja niso vedno enake seštevku/razliki posameznih kazalnikov.
Vir: SURS
METODOLOŠKO OPOZORILO
Visoko število priseljenih (zlasti državljanov Slovenije) v tretjem četrtletju leta 2020 je predvsem posledica administrativnega urejanja registra v skladu z Zakonom o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16). Več informacij je na voljo v prvi objavi Prebivalstvo, Slovenija, 1. oktober 2020.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.