Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, Slovenija, 2021

Soočanje z dvomljivimi informacijami na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih

Internet je v 1. četrtletju 2021 redno uporabljalo 89 % 16–74-letnikov. 58 % jih je na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videlo neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino; 37 % od teh jih je resničnost takih vsebin preverilo, 39 % jih je že vedelo, da je bil vir nezanesljiv.

  • 7. 10. 2021 ob 10:30
  • |
  • Posodobljeno
  • 7. 10. 2021 ob 14:27
  • |
  • končni podatki
Delež uporabnikov interneta narašča tudi med starejšimi osebami, delež neuporabnikov med njimi pa je še naprej najvišji

Med osebami, starimi 16–74 let, je bilo v 1. četrtletju 2021 89 % takih, ki so redno uporabljale internet (v 2020: 87 %); delež takih (rednih) uporabnikov interneta je bil najmanjši med 65–74-letniki (62 %) (v 2020: 51 %). Takih, ki so internet uporabljali večkrat na dan, je bilo med 16–74-letniki 82 % (v 2020: 75 %), takih, ki ga niso uporabljali še nikoli, pa 8 % (v 2020: 11 %) – med ženskami 8 %, med moškimi pa 7 %.

Delež neuporabnikov interneta je res še vedno največji med 65–74-letniki, se pa zmanjšuje: v 2021 jih je bilo 31 %, v 2020 pa 44 %. Na vprašanje, zakaj ne uporabljajo interneta, jih je največ, 56 % navedlo, da zato, ker ga ne potrebujejo ali je po njihovem mnenju nekoristen, nezanimiv, 39 %, da zato, ker jih internet ne zanima, 28 % jih je menilo, da nimajo dovolj veščin za uporabo računalnika, interneta, 27 % pa, da so za to že prestari.



Do interneta se najpogosteje dostopa prek pametnega telefona

Redni uporabniki interneta so do interneta dostopali na različne načine, najpogosteje pa prek pametnega telefona, v 95 %. 65 % jih je dostopalo prek prenosnega računalnika, 46 % prek namiznega računalnika, 27 % prek tabličnega računalnika in 25 % prek drugih mobilnih naprav, npr. prek pametne televizije, pametnega zvočnika, igralne konzole, pametne ure.

Pametni telefon je bil najpogosteje uporabljen za dostop do interneta v vseh starostnih skupinah. 16–24-letniki so prek te naprave dostopali do interneta v 98 %, 65–74-letniki pa v 79 %.
Pri dostopanju do interneta prek nekaterih drugih mobilnih naprav so bile razlike v odstotkih med starostnimi skupinami večje, npr. pri uporabi pametne televizije, pametnega zvočnika, igralne konzole, pametne ure. Prek teh je dostopalo 44 % 16–24-letnikov in 5 % 65–74-letnikov.


Več kot dve tretjini 16–74-letnikov izvajalo prek interneta aktivnosti, povezane z zdravjem

Uporaba interneta za namene komuniciranja, informiranja in izvedbo drugih aktivnosti se povečuje. V 1. četrtletju 2021 je pošiljalo ali prejemalo e-pošto 81 % 16–74-letnikov; informacije o izdelkih ali storitvah jih je iskalo 75 %; storitve neposrednega sporočanja prek programov, kot so Skype, Messenger, WhatsApp, Viber, Snapchat, jih je uporabljalo 64 %; prek interneta jih je telefoniralo ali opravilo videoklic prek programov, kot so Skype, Zoom, Viber, 62 %. Nazadnje omenjena načina komuniciranja sta bila najpogosteje uporabljena med 16–24-letniki: 86 % teh je uporabljalo neposredno sporočanje, 83 % pa jih je opravilo videoklic ali telefoniralo prek interneta.

Več kot dve tretjini (68 %) 16–74-letnikov je prek interneta opravilo kakšno aktivnost, povezano z zdravjem. Več kot pol (54 %) jih je na internetu iskalo informacije, povezane z zdravjem. 31 % se jih je naročilo na obisk pri zdravniku prek spletnega obrazca (23 % v bolnišnici, 18 % pri izbranem družinskem zdravniku). 12 % jih je dostopalo do lastne zdravstvene dokumentacije (npr. prek portala zVEM do e-receptov, e-napotnic). 19 % jih je uporabljalo druge zdravstvene storitve (prek interneta so npr. pridobili recept ali se posvetovali z zdravnikom, ne da bi jim bilo za to treba fizično obiskati zdravstveni dom ali zdravnika).



Več kot polovica 16–74-letnikov se je na internetu srečala z neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino

Internet omogoča komunikacijo in deljenje različnih vsebin in je hkrati postal eden glavnih virov informacij. V 1. četrtletju 2021 je bralo internetne novice, časopise ali revije 68 % 16–74-letnikov; 64 % jih je za pošiljanje sporočil, objavljanje slik, posnetkov uporabljalo družbene medije (npr. Instagram, Snapchat, Facebook); 12 % jih je na družbenih medijih in drugih spletnih straneh delilo mnenja o družbenih ali političnih temah; 8 % jih je sodelovalo prek interneta v posvetovanjih o družbenih ali političnih temah ali v glasovanjih, podpisalo peticije (na e-demokracija, predlagam.vladi.si).

Z rastjo uporabe interneta se na internetu povečuje tudi obseg t. i. lažnih novic (fake news) – dvomljivih ali neresničnih informacij in vsebin. V 1. četrtletju 2021 je na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videlo kakšno tako informacijo ali vsebino (npr. video, sliko) 58 % 16–74-letnikov (to je okoli 912.340 oseb). Take informacije so videvali v največjem odstotku 25–34-letniki (71 %), sledili so 16–24-letniki in 35–44-letniki (69 %) ter v najmanjšem odstotku 65–74-letniki (28 %).

39 % 16–74-letnikov med tistimi, ki so na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videli lažno ali dvomljivo informacijo ali vsebino, je prepoznalo, da je informacija ali njihov vir nezanesljiv

37 % 16–74-letnikov izmed tistih, ki so na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videli lažno ali dvomljivo informacijo ali vsebino (to je okoli 334.320 oseb), je preverilo njeno resničnost. Delež takih je bil največji med 16–24-letniki (54 %), najmanjši pa med 55–64-letniki (26 %).

Resničnost take informacije ali vsebine so prej omenjeni preverjali na različne načine (možnih je bilo več odgovorov). Največ, 30 %, jih je preverilo vire podatkov ali našlo druge informacije, npr. na drugi novičarski spletni strani, Wikipediji. 15 % jih je uporabilo druge, neinternetne vire podatkov ali pa so o takih informacijah razpravljali z drugimi osebami, vendar ne prek interneta, 14 % jih je spremljalo razpravo o resničnosti take informacije na internetu ali sodelovalo v taki razpravi.

Preostalih 63 % 16–74-letnikov (ali okoli 578.020) izmed tistih, ki so na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videli lažno ali dvomljivo informacijo ali vsebino, njene resničnosti ni preverilo. Zakaj ne? Največkrat naveden razlog (možnih je bilo več odgovorov) je bil, da so že vedeli, da je informacija, vsebina ali vir nezanesljiv; tako jih je odgovorilo 39 %. 11 % jih je odgovorilo, da za to nimajo ustreznega znanja (niso npr. vedeli, kako bi preverili informacijo ali pa je bilo to zanje preveč zahtevno); 19 % jih resničnosti informacije ni preverilo iz drugih razlogov.



Skoraj četrtina gospodinjstev s fiksnim širokopasovnim dostopom do interneta se je soočila s težavo, da je bila hitrost povezave nižja od pogodbeno zagotovljene

V 1. četrtletju je imelo dostop do interneta 93 % gospodinjstev (v 2020: 90 %), v katerih živi vsaj ena oseba, stara 16–74 let; v zahodni Sloveniji jih je bilo 95 % (v 2020: 91 %), v vzhodni Sloveniji 91 % (v 2020: 89 %).

83 % gospodinjstev je do interneta dostopalo prek fiksne internetne povezave. Od teh jih 51 % ni imelo težav s fiksno internetno povezavo. 31 % jih je imelo težave zaradi pogostih prekinitev povezave ali z zmanjšano hitrostjo povezave, pri 23 % je bila hitrost povezave nižja od pogodbeno zagotovljene, pri 18 % se je povezava včasih za daljši čas prekinila brez vnaprejšnjega obvestila ponudnika internetnih storitev (npr. zaradi vzdrževanja, nadgradnje infrastruktur). Pri desetini uporabnikov je ponudnik storitev težave z internetno povezavo predolgo odpravljal.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Za vsebino te objave je odgovoren izključno SURS. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za uporabo navedenih informacij.


Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.