Izdatki in viri financiranja programov socialne zaščite ter upravičenci do pokojnin, Slovenija, 2019

Celotni izdatki za socialno zaščito, za katero se nameni skoraj četrtina BDP, so bili v 2019 višji kot v 2018

Za programe socialne zaščite je bilo v Sloveniji v 2019 namenjenih 10.720 milijonov EUR, od tega največ za področji starost ter bolezen in zdravstveno varstvo. Delež socialnih prispevkov v strukturi virov za financiranje programov socialne zaščite se z leti povečuje.

  • 16. 7. 2021 ob 10:30
  • |
  • brez statusa
Celotni izdatki za socialno zaščito znašali v 2019 malo manj kot 11 milijard EUR

Za programe socialne zaščite je bilo v Sloveniji v 2019 namenjenih skupno 10.720 milijonov EUR ali za 6,2 % več kot v 2018. Celotni izdatki za te programe so bili višji kot v prejšnjem letu predvsem zaradi višjih izdatkov za programe iz področij bolezen in zdravstveno varstvo, starost ter družina in otroci.

Za socialno zaščito tudi v 2019 skoraj četrtina BDP

Slovenija je v 2019 namenila za socialno zaščito 22,2 % BDP ali za 0,2 odstotne točke več kot v 2018. Vrstni red področij v okviru socialne zaščite, za katera se skupno nameni glavni delež BDP (približno 18 %), je bil po velikosti deležev dodeljenih sredstev v 2019 enak kot v 2018, vrednosti posameznih deležev pa so bile deloma drugačne. Sledila so si takole: starost (8,9 % BDP ali za 0,1 odstotne točke manj kot v 2018), bolezen in zdravstveno varstvo (7,4 % BDP ali za 0,1 odstotne točke več kot v 2018), družina in otroci (1,8 % BDP ali enako kot v 2018).

Za področji starost ter bolezen in zdravstveno varstvo kar tri četrtine vseh sredstev za socialno zaščito

Največji del celotnih sredstev za socialno zaščito je bil v 2019 namenjen področju starost oz. starostnikom, 4.327 milijonov EUR, kar je bilo 41 % vseh izdatkov za socialne prejemke. Druga najvišja postavka so bili tako kot v prejšnjem letu izdatki za področje bolezen in zdravstveno varstvo; ti so znašali 3.591 milijonov EUR ali tretjino vseh sredstev za socialne prejemke. Sledili so izdatki za področje družina in otroci; ti so znašali 880 milijonov EUR. Temu področju so po deležu namenjenih sredstev sledili izdatki za področji smrt hranitelja družine ter invalidnost. Preostalih 6 % vseh sredstev je bilo namenjenih še področjem druge oblike socialne izključenosti, brezposelnost in nastanitev (subvencioniranje najemnin).

V celotni strukturi izdatkov za socialno zaščito se je v 2019 izraziteje povečal delež izdatkov za področje bolezen in zdravstveno varstvo

V 2019 so se glede na 2018 povečali izdatki prav za vsa področja socialne zaščite, in sicer: izdatki za področje bolezen in zdravstveno varstvo za 7,2 %, družina in otroci za 6 %, starost za 4,5 %, invalidnost za 11,9 %, nastanitev za 9,1 %, brezposelnost za 3,4 % ter smrt hranitelja družine za 1,9 %.

Delež socialnih prispevkov v strukturi virov za financiranje programov socialne zaščite narašča


Socialni prispevki so v 2019 pomenili skoraj tri četrtine vseh virov za financiranje programov socialne zaščite; znašali so 7.713 milijonov EUR. Večji del teh sredstev so bili prispevki zavarovancev (4.643 milijonov EUR ali 43,9 % vseh virov financiranja), preostalo pa prispevki delodajalcev (3.070 milijonov EUR ali 29 % vseh virov financiranja). Vrednost obeh deležev skupaj se z leti povečuje. Prispevki države so se v 2019 glede na leto 2018 nominalno povečali za 3,3 %, delež prispevkov države v strukturi virov financiranja pa se je za 0,4 odsotne točke zmanjšal.

Upravičencev do pokojnin več kot v 2018


V Sloveniji je bilo v 2019 – po razvrstitvi v pokojninske kategorije, skladni z evropsko metodologijo ESSPROS – 649.373 upravičencev do pokojnin, kar je za 0,8 % več kot v letu 2018, pri čemer sta se število upravičencev do starostnih pokojnin in število upravičencev do pokojnin iz področja smrt hranitelja družine povečali (za 1,6 % oz. za 0,2 %), število upravičencev do invalidskih pokojnin pa se je zmanjšalo (za 5,7 %).

Viri financiranja programov socialne zaščite, Slovenija, 2019
Viri financiranja programov socialne zaščite, Slovenija, 2019
Vir: SURS
Izdatki in viri financiranja programov socialne zaščite, Slovenija
20182019
mio. EUR
Izdatki - skupaj1)10.09210.720
  socialni prejemki9.92510.530
    denarni socialni prejemki6.5156.864
    socialni prejemki v naravi3.4103.666
  upravni stroški146156
  drugi izdatki2034
Viri financiranja - skupaj1)10.07710.580
  socialni prispevki7.1727.713
    prispevki delodajalcev2.8593.070
    prispevki zavarovancev4.3134.643
  prispevki države2.7352.824
  drugi viri17043
1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
Vir: SURS
Izdatki za socialne prejemke po področjih (tveganjih) socialne zaščite, Slovenija
20182019
mio. EUR%% od BDP1)mio. EUR%% od BDP1)
Skupaj2)9.925100,021,610.530100,021,8
  bolezen/zdravstveno varstvo3.35133,87,33.59134,17,4
  invalidnost4614,61,05164,91,1
  starost4.14241,79,04.32741,18,9
  smrt hranitelja družine5745,81,35855,61,2
  družina/otroci8308,41,88808,41,8
  brezposelnost2322,30,52402,30,5
  nastanitev110,10,0120,10,0
  druge oblike socialne izključenosti3243,30,73783,60,8
1) Izdatki za socialno zaščito v odstotnem deležu od BDP so izračunani na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov BDP (Prva objava z dne 30. september 2020; https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9102).
2) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
Vir: SURS
Upravičenci do pokojnin1), Slovenija
20182019
Upravičenci
  starostnih in invalidskih pokojnin ter pokojnin iz naslova smrti hranitelja družine2)644.136649.373
Upravičenci po posamezni pokojninski kategoriji
  starostna531.882540.223
  invalidska25.30523.864
  smrt hranitelja družine3)150.785151.055
1) Podatki so v skladu z evropsko metodologijo ESSPROS.
2) V okviru te kategorije se upravičenca šteje le enkrat, pa čeprav lahko prejema več pravic hkrati (torej, če prejema starostno pokojnino in del vdovske, ga štejemo le pri starostni). Omenjena kategorija torej ni seštevek posamičnih pokojninskih kategorij, saj je posameznik lahko prejemnik več vrst pokojnin.
3) V okviru kategorije smrt hranitelja družine so prikazani skupaj upravičenci družinskih pokojnin, vdovskih in dela vdovskih.
Vir: SURS
METODOLOŠKO OPOZORILO
1. Za podatke o številu upravičencev do pokojnin je bil kot del metodologije ESSPROS oblikovan dodaten modul. Zanj veljajo ista metodološka pravila kot za osnovni sistem (predvsem za področje starost in razvrščanje upravičencev v določeno področje socialne zaščite oziroma – v tem primeru – v pokojninsko kategorijo), le da ne zajema vseh programov, temveč le tiste, ki zadevajo pokojnine (to so programi od 5 do 18). Pojasniti je treba še to, da prikazani podatki o številu upravičencev do pokojnin, pridobljeni po omenjenem modulu, ne ustrezajo nacionalnim kategorijam pokojnin, saj gre za širši zajem in druge metodološke posebnosti.
2. Končni in podrobnejši podatki bodo na voljo novembra 2021.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.