Aktivno in neaktivno prebivalstvo, Slovenija, 1. četrtletje 2021

Stopnja anketne brezposelnosti v prvem četrtletju 2021 5,6-odstotna

V prvem četrtletju 2021 je bilo 56.000 anketno brezposelnih in 928.000 delovno aktivnih. Približno četrtina jih je delala od doma. Med delovno aktivnimi je bilo več moških kot žensk.

  • 28. 5. 2021 ob 10:30
  • |
  • končni podatki
V prvem četrtletju leta 2021 je bilo v Sloveniji 56.000 brezposelnih. Stopnja brezposelnosti je bila 5,6-odstotna, za pol odstotne točke višja kot v prejšnjem četrtletju.

Med prebivalci Slovenije v zasebnih gospodinjstvih je bilo v prvem četrtletju 2021 delovno aktivnih 928.000 oseb. Njihovo število je bilo za malo manj kot za 6 % nižje kot v prejšnjem. Nekaj so na to vplivale razmere na trgu dela, nekaj pa tudi dolgotrajno čakanje na delo. Oseb, ki so bile na čakanju na delo več kot 3 mesece ali so pričakovale, da bo njihovo čakanje na delo trajalo več kot tri mesece, namreč po novem ne štejemo več med delovno aktivne, temveč med brezposelne (če so vmes iskale kakšno delo) ali neaktivne.

84 % delovno aktivnih je bilo zaposlenih v delovnem razmerju, 12 % samozaposlenih, 2 % sta opravljala študentsko delo, 2 % pa sta delala v drugih oblikah dela ali pa pomagala na družinski kmetiji oz. v družinskem podjetju. Delovno aktivni so bili v 55 % moški, v 45 % pa ženske. Pri brezposelnih je bilo številčno razmerje med spoloma ravno obrnjeno.

Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 20–64 let je bila 72,9-odstotna. Delež delovno aktivnih v tej starosti je bil med moškimi za skoraj 7 odstotnih točk višji kot med ženskami. 



Delo od doma in fleksibilnost dela
V prvem četrtletju 2021 je od doma pogosto ali včasih delala nekaj manj kot četrtina delovno aktivnih oseb. Fleksibilnost dela se lahko med drugim meri tudi z možnostjo vplivanja zaposlenih in samozaposlenih na razporeditev njihovega delovnega časa. Med zaposlenimi osebami jih je približno 5 % lahko samih odločalo o začetku in koncu svojega delovnega časa, nekaj manj kot petina jih je lahko svoj delovni čas razporejala v okviru fleksibilne ureditve znotraj podjetja ali organizacije, za približno tri četrtine zaposlenih pa je delovni čas določalo podjetje ali organizacija, v kateri so delali. Pri samozaposlenih je bilo obrnjeno: tri četrtine so lahko same odločale o svojem delovnem času, četrtini pa so delovni čas določale stranke ali drugi deležniki. 
METODOLOŠKO OPOZORILO
Od prvega četrtletja 2021 uporabljamo v raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo prenovljen vprašalnik in prenovljeno metodologijo. Spremembe so predvsem posledica sprejetja nove Krovne uredbe (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci ter njenih izvedbenih in delegiranih aktov.

Ključne spremembe, ki vplivajo tudi na izkazane statistike, se nanašajo na definicije ciljne populacije, gospodinjstva in delovno aktivnih.

Ciljna populacija so od 1. četrtletja 2021 vsi prebivalci zasebnih gospodinjstev v Sloveniji (do vključno konca leta 2020 so bili ciljna populacija vsi prebivalci Slovenije). Gospodinjstvo je vsaka družinska ali druga skupnost oseb, ki skupaj stanujejo, se skupaj prehranjujejo in porabljajo svoje dohodke za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. Po novem štejemo v gospodinjstvo tudi vse študente, ki ne živijo v primarnem gospodinjstvu, če so od tega gospodinjstva ekonomsko odvisni.

Delovno aktivni so vsi prebivalci, stari 15–89 let, ki so v referenčnem tednu opravili vsaj eno uro dela za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali za družinsko blaginjo, vključno s pomagajočimi družinskimi člani. Med delovno aktivno prebivalstvo sodijo tudi vse tiste zaposlene ali samozaposlene osebe, ki so bile v referenčnem tednu odsotne z dela zaradi dopusta ali praznikov, take organizacije delovnega časa ali izrabe presežka ur, zaradi bolniške odsotnosti, materinskega ali očetovskega dopusta, starševskega dopusta, zaradi izobraževanja ali usposabljanja, povezanega z delom. Kot delovno aktivne upoštevamo po novem tudi sezonske delavce zunaj sezone, če so opravljali naloge, povezane s tem delom, ter osebe, ki so z dela odsotne zaradi drugih razlogov (vključno s čakanjem na delo), če predvidena odsotnost traja največ tri mesece (oz. tri mesece ali manj).

Dodatna pojasnila so na voljo v posodobljenih metodoloških pojasnilih.


Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.