Svetovni dan prebivalstva
Prebivalstvo v primežu pandemije covida-19
Na svetu trenutno živi več kot 7,7 milijarde ljudi. V 2020 in 2021 je življenje na vsem planetu močno zaznamovala pandemija covida-19. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je od začetka leta 2020 do danes po svetu zaradi covida-19 umrlo 3,9 milijona ljudi.
Svetovno prebivalstvo se na leto poveča za 1,1 %
Po podatkih Združenih narodov poseljuje naš planet Zemlja od leta 2019 že več kot 7,7 milijarde ljudi. Ta številka vztrajno raste, vendar počasneje kot nekoč. V letih od 2015 do 2020 se je dvigala za polovico počasneje kot v letih od 1965 do 1970. V zadnjih letih se zviša za približno 1,1 % na leto. Do 2030 naj bi svetovno prebivalstvo naraslo na približno 8,5 milijarde, do 2050 na 9,7 milijarde, do 2100 pa na okoli 10,9 milijarde. Od 2019 do 2050 naj bi se svetovno prebivalstvo povečalo za dodatni 2 milijardi. Umirjanje rasti oziroma upadanje svetovne populacije pa lahko pričakujemo okoli leta 2100.
Najbolj naseljena celina ostaja Azija, tam prebiva 61 % svetovnega prebivalstva. Kitajska in Indija ostajata najbolj naseljeni državi na svetu, v vsaki prebiva več kot milijarda ljudi, kar je kar 18 oziroma 19 % svetovnega prebivalstva. Na Kitajskem naj bi se število prebivalcev od 2019 do 2050 za približno 2 % zmanjšalo, medtem ko naj bi Indija v 2027 postala najbolj naseljena država in naj bi tako v tem prehitela Kitajsko.
Projekcije za 2050 kažejo, da se bo več kot polovica svetovne rasti prebivalstva zgodila v Afriki. Letna stopnja rasti prebivalstva je namreč tam najvišja, 2,3-odstotna. Zdaj tam prebiva 17 % svetovnega prebivalstva. Število prebivalcev podsaharske Afrike naj bi se do leta 2050 podvojilo. Pričakujemo lahko, da bo imela Afrika osrednjo vlogo pri oblikovanju in porazdelitvi svetovnega prebivalstva v prihodnjih desetletjih. V Evropi in Severni Ameriki, – tam zdaj prebiva nekoliko več kot 10 % svetovnega prebivalstva – pa se stanje stabilizira in umirja, predvsem zaradi nizke stopnje rodnosti. V bolj razvitem delu sveta je namreč povprečna stopnja rodnosti nižja od 2,1 živorojenega otroka na žensko. Taka raven rodnosti je nujna za populacije z nizko stopnjo umrljivosti, če želimo doseči enostavno obnavljanje prebivalstva. V bolj razvitem delu sveta je bila povprečna stopnja rodnosti v letu 2020 1,6 živorojenega otroka na žensko, v najmanj razvitem delu sveta pa 3,8 živorojenega otroka na žensko.
Slovenska demografska slika
V Sloveniji, po številu prebivalcev šesti najmanjši državi članici Evropske unije, prebiva 2,1 milijona ljudi, kar je 0,5 % skupnega prebivalstva držav članic Evropske unije ali 0,3 ‰ svetovnega prebivalstva. Prebivalstvo Slovenije je glede na svetovno povprečje staro in se naprej stara (v zadnjih 30 letih se je povprečna starost povečala za 7,5 leta). V Sloveniji predstavljajo mladi (0–14 let) 15 % prebivalstva, v svetu pa 25 %. Odstotek starejših (65+ let) pa je v Sloveniji dosti večji (21 %) kot med vsem prebivalstvom (10 %). Število starejših je v Sloveniji prvič preseglo število mladih sredi leta 2003.
V Sloveniji tako v letu 2021 živi 100 mladih prebivalcev (0–14 let) na 137 starejših prebivalcev (65+). Nadaljnje staranje prebivalstva lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Eden od razlogov za to je nizka stopnja rodnosti. Celotna stopnja rodnosti v Sloveniji znaša 1,6 živorojenega otroka na žensko, kar je nižja vrednost od stopnje, ki zagotavlja enostavno obnavljanje prebivalstva. Nižja je tudi od stopnje rodnosti v svetu, ki je 2,4 živorojenega otroka na žensko.
Kaj pa nam pove podatek o pričakovanem trajanju življenja ob rojstvu? V svetovnem merilu je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu ob nespremenljivi umrljivosti za moške 71 let, za ženske pa 75 let. V Sloveniji je vrednost tega podatka višja. Dečki, ki so se v 2020 rodili v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo ob nespremenjeni umrljivosti dočakali približno 78 let ali približno 7 let več kot vsi v istem letu rojeni dečki na svetu, deklice pa 83 let ali približno 8 let več kot vse na svetu.
Prebivalstvo v času pandemije covida-19
Pandemija covida-19 je drastično posegla v življenje ljudi po vsem svetu. Močno je prizadela ljudi, skupnosti in gospodarstva. Pokazala nam je, kateri družbeni sistemi so še posebno krhki, in izpostavila najranljivejši, marginalizirani del prebivalstva. Vse razpoke v družbenih sistemih, tako na zdravstvenem, izobraževalnem, gospodarskem kot socialnem področju, so v času pandemije postale širše in še bolj problematične za prebivalstvo. V kolikšni meri in kako je pandemija covida-19 vplivala na svet in ga spremenila, bo natančno znano šele v prihodnjih letih. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je pripravila prve ocene. Od januarja 2020 do začetka julija 2021 je bilo v svetu potrjenih 183,6 milijona okužb s covidom-19, od tega je 3,9 milijona ljudi umrlo. 31 % teh smrti se je zgodilo v Evropi.
Število umrlih v državah članicah EU in EFTA od marca 2020 do marca 2021 za 720.000 višje od povprečja v 2016–2019
Število umrlih se je v državah članicah Evropske unije v 2020 močno povečalo, tudi zaradi posledic bolezni covid-19. Po Eurostatovih začasnih podatkih je bilo od marca 2020 do konca marca 2021 v državah članicah EU in državah članicah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) približno 720.000 več smrti kot v povprečju v letih 2016–2019.
Od januarja 2020 do aprila 2021 je Evropska unija doživela dva preskoka presežne umrljivosti (tj. presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v istem obdobju). Aprila 2020 je bila umrljivost v Evropski uniji za 25 % višja od umrljivosti v istem obdobju v letih od 2016 do 2019. V novembru 2020, pa je umrlo kar 40 % več ljudi kot v letih od 2016 do 2019 v istem obdobju. Po začasnih podatkih Eurostata je imela v aprilu 2020 najvišjo presežno umrljivost Španija (79-odstotno), sledili sta Belgija (73-odstotno) in Nizozemska (54-odstotno). V novembru 2020 pa je imela najvišjo presežno umrljivost Poljska (97-odstotno), drugo najvišjo Bolgarija (94-odstotno), tretjo najvišjo pa Slovenija (92-odstotno). Med državami članicami EU je imela v obdobju od januarja 2020 do aprila 2021 najvišjo presežno umrljivost Poljska.
Epidemija covida-19 povzročila v Sloveniji najvišji negativni naravni prirast po letu 1945
Tudi Slovenijo je pandemija covida-19 močno prizadela. Predvsem v zadnjem četrtletju 2020 je močno posegla v število prebivalcev Slovenije, saj je Slovenija predvsem zaradi visoke umrljivosti v novembru in decembru 2020 utrpela v letu 2020 najvišji negativni naravni prirast po letu 1945. Ta je znašal –2,5 na 1.000 prebivalcev. V letu 2020 je umrlo za 19 % več prebivalcev kot povprečno v letih 2015–2019. Najvišjo presežno umrljivost je Slovenija doživela v novembru 2020, 92-odstotno. To pomeni, da je v omenjenem obdobju umrlo za 92 % več prebivalcev kot povprečno v istem obdobju v letih od 2015 do 2019. Po začasnih podatkih se število umrlih v Sloveniji umirja, presežna umrljivost pa je vseeno še vedno pozitivna. V aprilu 2021 je bila 7,2 -odstotna.
Po podatkih Združenih narodov poseljuje naš planet Zemlja od leta 2019 že več kot 7,7 milijarde ljudi. Ta številka vztrajno raste, vendar počasneje kot nekoč. V letih od 2015 do 2020 se je dvigala za polovico počasneje kot v letih od 1965 do 1970. V zadnjih letih se zviša za približno 1,1 % na leto. Do 2030 naj bi svetovno prebivalstvo naraslo na približno 8,5 milijarde, do 2050 na 9,7 milijarde, do 2100 pa na okoli 10,9 milijarde. Od 2019 do 2050 naj bi se svetovno prebivalstvo povečalo za dodatni 2 milijardi. Umirjanje rasti oziroma upadanje svetovne populacije pa lahko pričakujemo okoli leta 2100.
Najbolj naseljena celina ostaja Azija, tam prebiva 61 % svetovnega prebivalstva. Kitajska in Indija ostajata najbolj naseljeni državi na svetu, v vsaki prebiva več kot milijarda ljudi, kar je kar 18 oziroma 19 % svetovnega prebivalstva. Na Kitajskem naj bi se število prebivalcev od 2019 do 2050 za približno 2 % zmanjšalo, medtem ko naj bi Indija v 2027 postala najbolj naseljena država in naj bi tako v tem prehitela Kitajsko.
Projekcije za 2050 kažejo, da se bo več kot polovica svetovne rasti prebivalstva zgodila v Afriki. Letna stopnja rasti prebivalstva je namreč tam najvišja, 2,3-odstotna. Zdaj tam prebiva 17 % svetovnega prebivalstva. Število prebivalcev podsaharske Afrike naj bi se do leta 2050 podvojilo. Pričakujemo lahko, da bo imela Afrika osrednjo vlogo pri oblikovanju in porazdelitvi svetovnega prebivalstva v prihodnjih desetletjih. V Evropi in Severni Ameriki, – tam zdaj prebiva nekoliko več kot 10 % svetovnega prebivalstva – pa se stanje stabilizira in umirja, predvsem zaradi nizke stopnje rodnosti. V bolj razvitem delu sveta je namreč povprečna stopnja rodnosti nižja od 2,1 živorojenega otroka na žensko. Taka raven rodnosti je nujna za populacije z nizko stopnjo umrljivosti, če želimo doseči enostavno obnavljanje prebivalstva. V bolj razvitem delu sveta je bila povprečna stopnja rodnosti v letu 2020 1,6 živorojenega otroka na žensko, v najmanj razvitem delu sveta pa 3,8 živorojenega otroka na žensko.
Slovenska demografska slika
V Sloveniji, po številu prebivalcev šesti najmanjši državi članici Evropske unije, prebiva 2,1 milijona ljudi, kar je 0,5 % skupnega prebivalstva držav članic Evropske unije ali 0,3 ‰ svetovnega prebivalstva. Prebivalstvo Slovenije je glede na svetovno povprečje staro in se naprej stara (v zadnjih 30 letih se je povprečna starost povečala za 7,5 leta). V Sloveniji predstavljajo mladi (0–14 let) 15 % prebivalstva, v svetu pa 25 %. Odstotek starejših (65+ let) pa je v Sloveniji dosti večji (21 %) kot med vsem prebivalstvom (10 %). Število starejših je v Sloveniji prvič preseglo število mladih sredi leta 2003.
V Sloveniji tako v letu 2021 živi 100 mladih prebivalcev (0–14 let) na 137 starejših prebivalcev (65+). Nadaljnje staranje prebivalstva lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Eden od razlogov za to je nizka stopnja rodnosti. Celotna stopnja rodnosti v Sloveniji znaša 1,6 živorojenega otroka na žensko, kar je nižja vrednost od stopnje, ki zagotavlja enostavno obnavljanje prebivalstva. Nižja je tudi od stopnje rodnosti v svetu, ki je 2,4 živorojenega otroka na žensko.
Kaj pa nam pove podatek o pričakovanem trajanju življenja ob rojstvu? V svetovnem merilu je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu ob nespremenljivi umrljivosti za moške 71 let, za ženske pa 75 let. V Sloveniji je vrednost tega podatka višja. Dečki, ki so se v 2020 rodili v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo ob nespremenjeni umrljivosti dočakali približno 78 let ali približno 7 let več kot vsi v istem letu rojeni dečki na svetu, deklice pa 83 let ali približno 8 let več kot vse na svetu.
Prebivalstvo v času pandemije covida-19
Pandemija covida-19 je drastično posegla v življenje ljudi po vsem svetu. Močno je prizadela ljudi, skupnosti in gospodarstva. Pokazala nam je, kateri družbeni sistemi so še posebno krhki, in izpostavila najranljivejši, marginalizirani del prebivalstva. Vse razpoke v družbenih sistemih, tako na zdravstvenem, izobraževalnem, gospodarskem kot socialnem področju, so v času pandemije postale širše in še bolj problematične za prebivalstvo. V kolikšni meri in kako je pandemija covida-19 vplivala na svet in ga spremenila, bo natančno znano šele v prihodnjih letih. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je pripravila prve ocene. Od januarja 2020 do začetka julija 2021 je bilo v svetu potrjenih 183,6 milijona okužb s covidom-19, od tega je 3,9 milijona ljudi umrlo. 31 % teh smrti se je zgodilo v Evropi.
Število umrlih v državah članicah EU in EFTA od marca 2020 do marca 2021 za 720.000 višje od povprečja v 2016–2019
Število umrlih se je v državah članicah Evropske unije v 2020 močno povečalo, tudi zaradi posledic bolezni covid-19. Po Eurostatovih začasnih podatkih je bilo od marca 2020 do konca marca 2021 v državah članicah EU in državah članicah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) približno 720.000 več smrti kot v povprečju v letih 2016–2019.
Od januarja 2020 do aprila 2021 je Evropska unija doživela dva preskoka presežne umrljivosti (tj. presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v istem obdobju). Aprila 2020 je bila umrljivost v Evropski uniji za 25 % višja od umrljivosti v istem obdobju v letih od 2016 do 2019. V novembru 2020, pa je umrlo kar 40 % več ljudi kot v letih od 2016 do 2019 v istem obdobju. Po začasnih podatkih Eurostata je imela v aprilu 2020 najvišjo presežno umrljivost Španija (79-odstotno), sledili sta Belgija (73-odstotno) in Nizozemska (54-odstotno). V novembru 2020 pa je imela najvišjo presežno umrljivost Poljska (97-odstotno), drugo najvišjo Bolgarija (94-odstotno), tretjo najvišjo pa Slovenija (92-odstotno). Med državami članicami EU je imela v obdobju od januarja 2020 do aprila 2021 najvišjo presežno umrljivost Poljska.
Epidemija covida-19 povzročila v Sloveniji najvišji negativni naravni prirast po letu 1945
Tudi Slovenijo je pandemija covida-19 močno prizadela. Predvsem v zadnjem četrtletju 2020 je močno posegla v število prebivalcev Slovenije, saj je Slovenija predvsem zaradi visoke umrljivosti v novembru in decembru 2020 utrpela v letu 2020 najvišji negativni naravni prirast po letu 1945. Ta je znašal –2,5 na 1.000 prebivalcev. V letu 2020 je umrlo za 19 % več prebivalcev kot povprečno v letih 2015–2019. Najvišjo presežno umrljivost je Slovenija doživela v novembru 2020, 92-odstotno. To pomeni, da je v omenjenem obdobju umrlo za 92 % več prebivalcev kot povprečno v istem obdobju v letih od 2015 do 2019. Po začasnih podatkih se število umrlih v Sloveniji umirja, presežna umrljivost pa je vseeno še vedno pozitivna. V aprilu 2021 je bila 7,2 -odstotna.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
