Vpis študentov v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, Slovenija, študijsko leto 2020/2021
V študijskem letu 2020/21 vpisanih 8 % več študentov kot v prejšnjem študijskem letu
V študijskem letu 2020/21 je bilo v terciarno izobraževanje v Sloveniji vpisanih skoraj 82.700 študentov ali skoraj 8 % več kot v študijskem letu 2019/20. Malo več kot 9 % je bilo tujih študentov, večina iz držav bivše Jugoslavije.
V študijskem letu 2020/21 je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih skoraj 82.700 študentov
V študijskem letu 2020/21 je bilo v terciarno izobraževanje v Sloveniji vpisanih 82.694 študentov, kar je skoraj 8 % ali nekaj manj kot 6.000 študentov več kot v študijskem letu 2019/20. Rednih študentov je bilo 63.192, izrednih pa 19.502. Rednih študentov je bilo dobrih 7 % več, izrednih študentov pa dobrih 9 % več, kot v prejšnjem študijskem letu.
V višje strokovno izobraževanje je bilo v študijskem letu 2020/21 vpisanih 10.564 študentov ali 13 % vseh študentov, v visokošolsko izobraževanje pa 72.130 ali 87 % vseh študentov.
Največ študentov je bilo vpisanih v visokošolsko univerzitetno izobraževanje (nekaj več kot 24.000 ali 29 %) in visokošolsko strokovno izobraževanje (nekaj več kot 21.800 ali 26 %). Najmanj študentov je bilo vpisanih v enovito magistrsko izobraževanje (nekaj več kot 4.600 oziroma 6 %) in doktorsko izobraževanje (nekaj več kot 3.500 oziroma 4 %).
Število študentov je bilo višje kot v prejšnjem študijskem letu v vseh vrstah izobraževanja, razen v višjem strokovnem izobraževanju; tam jih je bilo skoraj 100 ali 1 % manj. Najbolj se je povečalo število vpisanih študentov v visokošolskem strokovnem izobraževanju (in sicer za nekaj več kot 2.100 ali malo manj kot 11 %) in v visokošolskem univerzitetnem izobraževanju (za skoraj 1.800 študentov ali 8 %).
Število študentov se je v zadnjih dveh študijskih letih povečalo
Pred dvajsetimi leti je bilo vpisanih 8.800 študentov več, pred desetimi leti pa nekaj več kot 24.400 študentov več, kot jih je bilo v študijskem letu 2020/21.
Število vpisanih študentov je v zadnjih dvajsetih letih do študijskega leta 2006/07 raslo. Po tem letu je, razen v študijskem letu 2009/10, padalo, v zadnjih dveh letih pa ponovno raste.
Rednih študentov je bilo v študijskem letu 2020/21 76 %, izrednih študentov pa 24 %, kar je podobno razmerje kot v študijskem letu 2019/20. Delež rednih študentov je bil v zadnjih dvajsetih letih najvišji v študijskem letu 2015/16 (81 %), najnižji pa v študijskem letu 2005/06 (63 %).
Največ študentk v izobraževalnih znanostih, največ študentov pa v programih s področja IKT
V študijskem letu 2020/21 je bilo največ študentov vpisanih v študijske programe s področja Poslovne in upravne vede, pravo (nekaj več kot 15.400 oziroma 19%), Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (nekaj več kot 14.700 oziroma 18%) ter področja Zdravstvo in socialna varnost (dobrih 11.700 oziroma 14%). Najmanj študentov je bilo vpisanih v programe s področja Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (približno 2.300 ali 3 %).
Med študenti in študentkami, vpisanimi v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2020/21, je bilo približno 35.000 ali 42 % moških in približno 47.700 ali 58 % žensk. Študentke se raje odločajo za druga študijska področja kot študenti.
Delež študentk je bil največji v študijskih programih s področja Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (87 % žensk in 13 % moških), drugi največji pa v študijskih programih s področja Zdravstvo in socialna varnost (77 % žensk in 23 % moških). Delež študentov je bil največji v študijskih programih s področja Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (82 % moških in 18 % žensk), drugi največji pa v študijskih programih s področja Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (74 % moških in 26 % žensk). Še najenakomerneje so bile študentke in študenti zastopani v študijskih programih s področja Naravoslovje, matematika in statistika (42 % moških in 58 % žensk) ter Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (44 % moških in 56 % žensk).
V prvi letnik visokošolskega študija prvič vpisanih približno 15.900 študentov
V prvi letnik izobraževanja za pridobitev prve visokošolske diplome se je v študijskem letu 2020/21 prvič vpisalo malo več kot 15.900 študentov, kar je približno 6 % več kot v prejšnjem študijskem letu (približno 15.000).
Od tega se jih je malo več kot 7.200 odločilo za visokošolski strokovni študij, malo več kot 7.900 za visokošolski univerzitetni študij in malo manj kot 800 za enovit magistrski študij.
Večina novincev je bilo ob vpisu starih 19 let (60 %). Malo več kot 6 % je bilo starejših od 24 let, skoraj 500 pa 30 let ali več.
Mobilni študenti iz 119 različnih držav
Med vsemi študenti terciarnega izobraževanja v študijskem letu 2020/21 je bilo približno 7.600 ali malo več kot 9 % mobilnih študentov, tj. študentov s stalnim prebivališčem v tujini. Prihajali so iz 119 različnih držav.
Podobno kot v prejšnjih študijskih letih jih je bilo večina iz držav bivše Jugoslavije, in sicer 60 %, 28 % iz držav EU, 12 % pa iz drugih držav. Največ jih je bilo iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije.
V študijskem letu 2020/21 je bilo v terciarno izobraževanje v Sloveniji vpisanih 82.694 študentov, kar je skoraj 8 % ali nekaj manj kot 6.000 študentov več kot v študijskem letu 2019/20. Rednih študentov je bilo 63.192, izrednih pa 19.502. Rednih študentov je bilo dobrih 7 % več, izrednih študentov pa dobrih 9 % več, kot v prejšnjem študijskem letu.
V višje strokovno izobraževanje je bilo v študijskem letu 2020/21 vpisanih 10.564 študentov ali 13 % vseh študentov, v visokošolsko izobraževanje pa 72.130 ali 87 % vseh študentov.
Največ študentov je bilo vpisanih v visokošolsko univerzitetno izobraževanje (nekaj več kot 24.000 ali 29 %) in visokošolsko strokovno izobraževanje (nekaj več kot 21.800 ali 26 %). Najmanj študentov je bilo vpisanih v enovito magistrsko izobraževanje (nekaj več kot 4.600 oziroma 6 %) in doktorsko izobraževanje (nekaj več kot 3.500 oziroma 4 %).
Število študentov je bilo višje kot v prejšnjem študijskem letu v vseh vrstah izobraževanja, razen v višjem strokovnem izobraževanju; tam jih je bilo skoraj 100 ali 1 % manj. Najbolj se je povečalo število vpisanih študentov v visokošolskem strokovnem izobraževanju (in sicer za nekaj več kot 2.100 ali malo manj kot 11 %) in v visokošolskem univerzitetnem izobraževanju (za skoraj 1.800 študentov ali 8 %).
Število študentov se je v zadnjih dveh študijskih letih povečalo
Pred dvajsetimi leti je bilo vpisanih 8.800 študentov več, pred desetimi leti pa nekaj več kot 24.400 študentov več, kot jih je bilo v študijskem letu 2020/21.
Število vpisanih študentov je v zadnjih dvajsetih letih do študijskega leta 2006/07 raslo. Po tem letu je, razen v študijskem letu 2009/10, padalo, v zadnjih dveh letih pa ponovno raste.
Rednih študentov je bilo v študijskem letu 2020/21 76 %, izrednih študentov pa 24 %, kar je podobno razmerje kot v študijskem letu 2019/20. Delež rednih študentov je bil v zadnjih dvajsetih letih najvišji v študijskem letu 2015/16 (81 %), najnižji pa v študijskem letu 2005/06 (63 %).
Največ študentk v izobraževalnih znanostih, največ študentov pa v programih s področja IKT
V študijskem letu 2020/21 je bilo največ študentov vpisanih v študijske programe s področja Poslovne in upravne vede, pravo (nekaj več kot 15.400 oziroma 19%), Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (nekaj več kot 14.700 oziroma 18%) ter področja Zdravstvo in socialna varnost (dobrih 11.700 oziroma 14%). Najmanj študentov je bilo vpisanih v programe s področja Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (približno 2.300 ali 3 %).
Med študenti in študentkami, vpisanimi v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2020/21, je bilo približno 35.000 ali 42 % moških in približno 47.700 ali 58 % žensk. Študentke se raje odločajo za druga študijska področja kot študenti.
Delež študentk je bil največji v študijskih programih s področja Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (87 % žensk in 13 % moških), drugi največji pa v študijskih programih s področja Zdravstvo in socialna varnost (77 % žensk in 23 % moških). Delež študentov je bil največji v študijskih programih s področja Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (82 % moških in 18 % žensk), drugi največji pa v študijskih programih s področja Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (74 % moških in 26 % žensk). Še najenakomerneje so bile študentke in študenti zastopani v študijskih programih s področja Naravoslovje, matematika in statistika (42 % moških in 58 % žensk) ter Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (44 % moških in 56 % žensk).
V prvi letnik visokošolskega študija prvič vpisanih približno 15.900 študentov
V prvi letnik izobraževanja za pridobitev prve visokošolske diplome se je v študijskem letu 2020/21 prvič vpisalo malo več kot 15.900 študentov, kar je približno 6 % več kot v prejšnjem študijskem letu (približno 15.000).
Od tega se jih je malo več kot 7.200 odločilo za visokošolski strokovni študij, malo več kot 7.900 za visokošolski univerzitetni študij in malo manj kot 800 za enovit magistrski študij.
Večina novincev je bilo ob vpisu starih 19 let (60 %). Malo več kot 6 % je bilo starejših od 24 let, skoraj 500 pa 30 let ali več.
Mobilni študenti iz 119 različnih držav
Med vsemi študenti terciarnega izobraževanja v študijskem letu 2020/21 je bilo približno 7.600 ali malo več kot 9 % mobilnih študentov, tj. študentov s stalnim prebivališčem v tujini. Prihajali so iz 119 različnih držav.
Podobno kot v prejšnjih študijskih letih jih je bilo večina iz držav bivše Jugoslavije, in sicer 60 %, 28 % iz držav EU, 12 % pa iz drugih držav. Največ jih je bilo iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije.
Mobilni študenti po državi stalnega bivališča, Slovenija, študijsko leto 2020/21
Vir: SURS
Študenti terciarnega izobraževanja po vrsti izobraževanja in načinu študija, Slovenija, študijsko leto 2020/21
Vir: SURS |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podrobni podatki o študentih višješolskega in visokošolskega izobraževanja za študijsko leto 2020/21 bodo v podatkovni bazi SiStat na voljo 25. 5. 2021.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
