Rastlinska pridelava, Slovenija, 2020

Letina večine kmetijskih kultur v 2020 obilna

Slovenski kmetovalci so v 2020 pridelali (po začasnih podatkih) za 17 % več žit za zrnje, 35 % več krompirja in 19 % več suhe krme kot v letu pred tem. Letina sadja v sadovnjakih in letina grozdja v vinogradih sta bili prav tako odlični.

  • 29. 3. 2021 ob 10:30
  • |
  • začasni podatki

Letina strnih žit odlična, pridelek koruze za zrnje za 19 % težji kot v 2019

Po začasnih statističnih podatkih o kmetijski rastlinski pridelavi je bila letina skoraj vseh vrst žit v 2020 nekoliko boljša od letine 2019. Pridelek glavnega krušnega žita, pšenice in pire, je tehtal 158.131 ton, to je za 13 % več kot v 2019, za 2 % večja je bila tudi s pšenico in piro posejana površina. Pšenica je v povprečju obrodila 5,9 t/ha, pira pa 2,6 t/ha. Rž in soržica (mešana setev rži in pšenice) sta bili posejani na 827 hektarjih njiv, kar je bila za 30 % manjša površina kot v letu 2019, obrodili pa sta za 8 % bolje (4,1 t/ha).
Med površinami, posejanimi s krmnimi žiti, še vedno prevladuje koruza za zrnje. V letu 2020 je bila posajena na 39.836 hektarjih, pridelek te kulture pa je prvič, odkar spremljamo pridelke v samostojni Sloveniji, presegel 10 t/ha (10,8 t/ha). Skupaj smo je tako pridelali 429.925 ton ali za 19 % več kot v letu prej. Drugo z največjo površino zastopano krmno žito, ki mu skoraj vsako leto namenimo več površine, je bil ječmen. V 2020 je bil posejan na 22.212 hektarjih in je obrodil odlično. Skupaj smo ga na tej površini pridelali 122.214 ton ali 5,5 t/ha.  
Ovsu se med krmnimi žiti namenja najmanjša površina. V 2020 smo ga pridelovali na za tretjino manjši površini (809 ha) kot v letu prej. Za tretjino je bil zato manjši tudi skupni pridelek, tehtal je 2.718 ton. Oves je v povprečju obrodil 3,4 tone na hektar, kar je bilo podobno kot v letu prej (3,3 t/ha).

Ajda in proso za zrnje večinoma naknadna posevka

Ajda se v Sloveniji tradicionalno seje kot naknadni posevek, to je po spravilu drugih poljščin, najpogosteje po ječmenu in zgodnjem krompirju. V osnovni setvi ji je bilo spomladi 2020 namenjenih 549 hektarjev njiv, na katerih je obrodila povprečno 1,0 t/ha. Veliko večja površina je bila posejana z ajdo poleti (v naknadni setvi), 3.631 hektarjev. Na tej površini smo pridelali 2.975 ton ajdovih zrn (48 % več kot v letu 2019).
Ajda je tudi dobra čebelja paša, predvsem v obdobju, ko ni na razpolago veliko druge čebelje hrane, dobro obogati tla in preprečuje zapleveljenje njiv. Zato je bilo z ajdo posejane še nekoliko več površine, kot je prikazujemo v statističnih podatkih. Ker pa pridelek ni bil pospravljen z vse te površine (zeleno gnojenje), take površine v naših statistikah nismo upoštevali.
Proso je bilo v glavni setvi posejano na 106 hektarjih (7 % večja površina kot v 2019), v naknadni setvi pa na 234 hektarjih (31 % večja površina kot 2019). Po začasnih podatkih sta obe setvi obrodili dobro in primerljivo s pridelkom v 2019.

Suhe stročnice posejane na nekoliko manjši površini kot v 2019, tudi obrodile so nekoliko manj

Letina krmnega graha je tehtala 932 ton, pridelan pa je bil na 336 hektarjih njiv (ali na za 13 % manjši površini kot v 2019). Skupni pridelek je bil tako kljub boljši letini v primerjavi s prejšnjo (za 8 %) nekoliko lažji (za 7 %). Fižol za zrnje je v primerjavi z odlično prejšnjo letino (2,4 t/ha) obrodil nekoliko slabše (2,1 t/ha), vendar še vedno za 15 % nad povprečjem zadnjih 10 let.. Pridelali smo ga 1.318 ton.

Letina krompirja odlična

Leto 2020 je bilo za pridelavo krompirja ugodno. Pridelovali smo ga na 2.941 hektarjih njiv, kar je bila za 5 % večja površina kot v 2019. Večina površine je bila namenjena poznim sortam, 92 %; le 215 hektarjev (7 %) je bilo namenjenih zgodnjemu krompirju, 26 hektarjev (0,9 %) pa pridelavi semenskega krompirja. Letina vseh treh skupin krompirja je bila odlična. Poznega krompirja smo pridelali 83.774 ton ali 31 t/ha, kar je bila najboljša letina, odkar spremljamo pridelke v samostojni Sloveniji. Zgodnji krompir je pričakovano obrodil nekoliko manj, 21,7 t/ha, prav tako semenski, 24,7 t/ha. Skupaj smo vsega krompirja pridelali 89.078 ton ali 35 % več kot v letu 2019.

Z industrijskimi rastlinami posejana večja površina kot v 2019

Površina, posejana z oljnicami, našimi prevladujočimi industrijskimi poljščinami, je bila v 2020 za 12 % večja kot v 2019. Najbolj se je povečala površina z bučami za olje (za 27 %), debelile so se na 4.169 hektarjih njiv. V povprečju so obrodile 700 kg suhih bučnih semen na hektar. Oljna ogrščica je cvetela na 3.320 hektarjih (to je na za 2 % večji površini kot v 2019), dala pa je v povprečju 2,6 t/ha pridelka, kar je bilo za 10 % slabše kot v letu prej. Sojo smo pridelovali na 1.639 hektarjih (ali na za 14 % večji površini), obrodila pa je za 3 % boljše (3,1 t/ha) kot v 2019. Skupen pridelek suhih sojinih zrn je tehtal 5.017 ton.
Hmelja smo pridelali 2.723 ton, 6 % več kot v 2019, čeprav je rastel na za 8 % manjši površini kot v 2019 (pridelan je bil namreč na 1.489 ha). V povprečju so hmeljarji obrali 1,8 tone suhih hmeljnih storžkov na hektar.

Več kot 1,5 miljona ton koruze za silažo in skoraj 2 milijona ton suhega sena

Silažna koruza je obrodila izredno dobro. V obliki glavnega posevka smo je s 27.801 hektarja pospravili 1.451.208 ton, v obliki naknadnega posevka pa še dodatne 72.003 tone. Skupen pridelek je bil za 9 % težji od prejšnjega. Kot glavni posevek je koruza za silažo obrodila rekordnih 52,2 tone na hektar. Tudi druge krme z njiv in trajnega travinja je bilo več kot v letu 2019 (za 19 %). Detelje in lucerne smo posejali nekoliko manj (za 8 %) kot v letu prej. Kosili smo ju na 7.820 hektarjih, obrodili pa sta podobno kot v 2019 (6,9 t/ha). Trave, travno-deteljne in deteljno-travne mešanice smo pridelovali skupaj na 26.831 hektarjih, s katerih smo pospravili 193.243 ton suhega sena. Največ sena smo pospravili s trajnih travnikov in pašnikov. S skoraj 280.000 hektarjev smo v povprečju pospravili 6,1 tone sena na hektar, kar je skupaj zneslo 1.713.033 ton.

Zelenjavi namenjnih 7.116 ha pridelovalne površine

Zelenjavi je bilo namenjenih skupaj 5.767 hektarjev površine njiv. Ker je bila na tej površini možna v istem letu večkratna setev zelenjadnic, je bila zelenjava v resnici pridelana na 7.116 hektarjih t. i. pridelovalne površine. Skupaj smo pridelali 137.227 ton zelenjave, od katere je je bilo namenjene za trg 85.275 ton. Največji del tega pridelka je bilo belo zelje (16 %), sledile so solate (11 %) ter plodovke in čebulnice: čebula (9 %), paradižnik (8 %) in bučke (5 %).

Letina poznih sadnih vrst in grozdja obilna. Sprememba pri spremljanju števila ekstenzivnih dreves na kmetijskih gospodarstvih

V intenzivnih sadovnjakih je bila letina vseh poznih sadnih vrst obilna. Jabolk smo nabrali 66.668 ton ali v povprečju 30,5 tone na hektar intenzivnega nasada. Hrušk smo nabrali skupaj 3.884 ton ali 32 % več kot v letu 2019, na hektar nasada pa povprečno 17,1 tone. Tudi češnje so obrodile obilno, 9,2 t/ha, skoraj trikrat več je bilo nabranih kot v letu 2019. Orehov smo pridelali 974 ton, oljk pa 3.098 ton. Za nami je odlična sadna letina poznega sadja. Nekoliko drugače je bilo pri zgodnjih sadnih vrstah: breskev in nektarin smo nabrali skoraj pol manj kot v letu 2019 (skupaj 2.031 ton) ter marelic 469 ton (49 % manj kot v letu 2019).
Pri spremljanju pridelave sadja v ekstenzivnih sadovnjakih je prišlo v letu 2020 do spremembe, zato podatki o številu dreves niso neposredno primerljivi s podatki iz prejšnjih let. V preteklosti smo spremljali pridelavo vseh dreves na kmetijskih gospodarstvih, od leta 2020 pa spremljamo samo drevesa, ki so posajena v ekstenzivnih nasadih (kmečkih sadovnjakih). Če kmetijsko gospodarstvo takih nasadov nima, drugih dreves (zunaj ekstenzivnih nasadov) ne upoštevamo več.
V ekstenzivnih nasadih je bila letina poznega sadja odlična. Jablane so obrodile v povprečju 48,5 kg/drevo, hruške 33,5 kg/drevo, češplje in slive 16,5 kg/drevo in orehi 11,1 kg/drevo. Slabše kot v letu prej so obrodile samo marelice (6,4 kg/drevo ali 62 % manj kot v 2019) ter breskve in nektarine (11,5 kg/drevo).

Vinogradi so obrodili približno tako kot v 2019, v povprečju 6,8 tone grozdja na hektar. Bele sorte so obrodile nekoliko bolje do rdečih. Belega grozdja je bilo nabranega 74.349 ton (7,0 t/ha), rdečega pa 29.288 ton (6,3 t/ha).
Povprečni pridelek pšenice in pire ter koruze za zrnje, Slovenija 1)
Povprečni pridelek pšenice in pire ter koruze za zrnje, Slovenija <sup> 1)</sup>
1) Leto 2020 - začasni podatki
Vir: SURS
Pridelek nekaterih poljščin in grozdja, Slovenija 1)
Pridelek nekaterih poljščin in grozdja, Slovenija <sup> 1)</sup>
1) Leto 2020 - začasni podatki
Vir: SURS
Pridelek grozdja v vinogradih in jabolk v intenzivnih sadovnjakih, Slovenija 1)
Pridelek grozdja v vinogradih in jabolk v intenzivnih sadovnjakih, Slovenija <sup> 1)</sup>
1) Leto 2020 - začasni podatki
Vir: SURS
Površina kmetijskih zemljišč v uporabi glede na rabo, Slovenija
20192020 1) 2020
2019
ha 2) indeks
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA V UPORABI (KZU)479.822483.893100,8
Njive174.202176.079101,1
Žita95.72397.412101,8
Stročnice za suho zrnje1.02997995,1
Korenovke in gomoljnice3.0603.128102,2
Industrijske rastline10.44511.392109,1
Zelenjadnice in jagode 5.3195.906111,0
Cvetje in okrasne rastline3290281,3
Zelena krma z njiv56.69255.74598,3
Drugo na njivah40223458,2
  od tega sadike zelenjadnic, zelišč in jagod272488,9
  od tega zemljišča za pridelavo semen37518048,0
Neobdelane njive1.5011.19379,5
Trajni travniki in pašniki 3)277.755279.298100,6
Trajni nasadi27.86528.516102,3
Sadovnjaki, vinogradi, oljčniki27.57628.297102,6
  Sadovnjaki10.65311.615109,0
  Vinogradi15.54915.26598,2
  Oljčniki1.3741.417103,1
Drevesnice, trsnice in matičnjaki28822076,4
1) Začasni podatki
2) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
3) Vključeni tudi skupni pašniki; površina skupnih pašnikov je v letu 2019 - 8.808 ha in v letu 2020 - 8.162 ha.
Vir: SURS
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.