Svetovni dan zdravja

7. april – svetovni dan zdravja, leto 2021 mednarodno leto zdravstvenih delavcev

Svetovni dan zdravja je že drugo leto zapored posvečen zdravstvenim delavcem. V Sloveniji je bilo ob koncu leta 2019 v zdravstvu zaposlenih skupaj več kot 31.000 zdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov, medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.

  • 2. 4. 2021 ob 10:30
  • |
  • brez statusa
Izrazi podpore zdravstvenemu osebju po vsem svetu

7. aprila obeležujemo vsako leto svetovni dan zdravja – od leta 1950, v spomin na ustanovitev Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Geslo kampanje ob letošnjem dnevu zdravja je »Zaščiti. Investiraj. Skupaj«. Z njim Svetovna zdravstvena organizacija sporoča, da so potrebna vlaganja v kadre, v širitev zdravstvenega osebja, v izobraževalni sistem, v boljše delovne razmere in v varnost zdravstvenega osebja na delovnem mestu. Leto 2021 pa je razglasila – kot pred tem že leto 2020 – za mednarodno leto zdravstvenih delavcev – zaradi njihove ključne vloge v tem zahtevnem času.

Število zdravstvenih delavcev, zaposlenih v zdravstvu, se povečuje

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), pooblaščenega soizvajalca dejavnosti državne statistike, je bilo na koncu leta 2019 v zdravstvu v Sloveniji zaposlenih skupaj nekaj več kot 31.000 zdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov, medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.

Izrazi za poklice, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, veljajo enakovredno za oba spola.



Četrtina vseh zdravnikov je bila konec leta 2019 zaposlena v osnovnem zdravstvu (javni zavodi), 35 % jih je delovalo v klinikah in inštitutih, 21 % v splošnih bolnišnicah.

Na področju splošne in družinske medicine je delovalo 18 % vseh zdravnikov.

Število oseb, zaposlenih v zdravstvu, narašča: zdravnikov je bilo v 2019 za 17 % več kot v 2015, medicinskih sester za 49 % več in zdravstvenih tehnikov za 4 % več kot v 2015.

Po številu zdravnikov, zobozdravnikov in medicinskih sester na 100.000 prebivalcev prva osrednjeslovenska regija

Struktura zdravstvenih delavcev se med statističnimi regijami zaradi razpršenosti kapacitet in potreb precej razlikuje.

Število zdravnikov, zobozdravnikov in medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev je bilo konec leta 2019 najvišje v osrednjeslovenski statistični regiji, najnižje pa v primorsko-notranjski regiji.

Število zdravstvenih tehnikov, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev je bilo najvišje v pomurski regiji, farmacevtov pa v obalno-kraški regiji.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Slovenija po številu zdravnikov in medicinskih sester na 100.000 prebivalcev zaostaja za številnimi članicami EU

Slovenija se je po vrednosti kazalnika število zdravnikov na 100.000 prebivalcev v letu 2018 med enaindvajsetimi državami članicami, za katere je na voljo ta podatek, uvrstila na 17. mesto, čeprav se število zdravnikov, zaposlenih v zdravstvu, letno povečuje.

Po številu medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev, se je Slovenija konec leta 2018 med 16 članicami EU, zajetimi v primerjavo, uvrstila na 13. mesto, torej v zadnjo tretjino.

Po skupnem številu zaposlenih v poklicih medicinska sestra, zdravstveni tehnik in diplomirana babica na 100.000 prebivalcev pa je Slovenija presegla evropsko povprečje (uvrstila se je v prvo tretjino), pri čemer pa je treba upoštevati, da so v to število zajete tako diplomirane in višje medicinske sestre kot tudi zdravstveni tehniki, ki imajo srednješolsko strokovno izobrazbo.

Z vrednostjo kazalnika število zobozdravnikov na 100.000 prebivalcev je Slovenija konec leta 2018 skoraj dosegla povprečje celotni EU.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Število diplomantov medicine, zdravstvene nege, dentalne medicine in farmacije raste


Gibanje števila diplomantov v poklicih zdravnik, zobozdravnik, farmacevt in medicinska sestra je bilo v opazovanem obdobju 2014–2018 večinoma pozitivno. Večja nihanja pri številu diplomantov in diplomantk so bila pri poklicu medicinske sestre, v katerega so zajete višje in diplomirane medicinske sestre, magistrice zdravstvene nege (strokovni nazivi) ter višji medicinski tehniki, diplomirani zdravstveniki in magistri zdravstvene nege, zaposleni v zdravstvu. Število diplomantov dentalne medicine se v opazovanem obdobju ni bistveno spreminjalo.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Programe za pridobitev srednje strokovne izobrazbe s področja zdravstvene nege je v opazovanem obdobju zaključilo letno povprečno okoli 1.100 zdravstvenih tehnikov (vključno z babicami s srednjo strokovno izobrazbo).

Kako smo ocenjevali svoje zdravje v letu 2019 …

Povprečno sedem prebivalcev EU-28 od desetih (starih 16 ali več let) je v letu 2019 menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro ali dobro. Delež takih prebivalcev je bil najvišji na Irskem (83,9 %), najnižji pa v Litvi (46,1 %) in drugi najnižji v Latviji (47,1 %). V Sloveniji je bilo takih prebivalcev 66,6 %, kar je bil nekoliko nižji odstotek od povprečja v celotni EU.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Deleži oseb, katerih zdravstveno stanje je po njihovem mnenju zelo dobro ali dobro, med dohodkovnimi skupinami zelo neenaki

Deleži oseb, ki so poročale, da so zelo dobrega ali dobrega zdravja, so se tako kot v večini drugih držav tudi v Sloveniji zelo razlikovali med dohodkovnimi skupinami prebivalcev. Med osebami v najnižjem dohodkovnem kvintilnem razredu (20 % populacije z najnižjimi dohodki) je bilo v 2019 le 48,8 % takih, ki so poročale, da so dobrega ali zelo dobrega zdravja, v najvišjem dohodkovnem kvintilnem razredu (20 % populacije z najvišjimi dohodki) je bilo takih oseb 79,1 %, v obeh pa manj od povprečja v celotni EU (59,0 % oziroma 79,8 %).

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.