Eksperimentalna statistika: Kazalniki krožnega gospodarstva, Slovenija, 2016-2019

Objavljamo eksperimentalni izračun kazalnikov krožnega gospodarstva

SURS je prvič, eksperimentalno preračunal kazalnike krožnega gospodarstva. Z njimi želi prikazati, v kolikšni meri je Slovenija napredovala pri prehajanju v krožno gospodarstvo, katerega namen je zmanjševati potrebe po primarnih surovinah in povečevati izkoriščanje sekundarnih surovin ter odpadkov. 

  • 2. 3. 2021 ob 10:30
  • |
  • Eksperimentalna statistika
Namen krožnega gospodarstva je zmanjševati potrebe po primarnih surovinah, izkoriščanje sekundarnih surovin ter odpadkov pa povečevati. To je mogoče doseči, če se vrednost in uporabnost izdelkov, materialov in virov ohranja v gospodarstvu čim dlje. Surovini oz. izdelku lahko zagotovimo več življenjskih ciklov na različne načine: s popravilom izdelka, s predelavo v nov izdelek, s ponovno uporabo izdelka, z recikliranjem odpadkov. Prehod v krožno gospodarstvo je tako priložnost za spremembo v bolj trajnostno naravnano in konkurenčno gospodarstvo.

Okvir za spremljanje napredka pri prehodu v krožno gospodarstvo je leta 2018 pripravila Evropska komisija, predlagani kazalniki pa so predstavljeni na spletni strani Eurostata, kjer je mogoče spremljati vrednosti kazalnikov za vse države članice EU. Kazalniki krožnega gospodarstva so razdeljeni v štiri vsebinske sklope. Ti so: kazalniki proizvodnje in porabekazalniki ravnanja z odpadkikazalniki sekundarnih surovin ter kazalniki konkurenčnosti in inovacij. Namenjeni so za spremljanje napredka v smeri približevanja krožnemu gospodarstvu na ravni Evropske unije.

Na SURS smo v okviru eksperimentalnih statistik analizirali trenutno stanje pri uvajanju krožnega gospodarstva v Sloveniji, proučevali možnosti za pripravo kazalnikov, s katerimi bi lahko spremljali napredek, iskali ustrezne podatkovne vire in skušali ugotoviti pomanjkljivosti ter podatkovne vrzeli. Po vzoru metodologije Eurostata smo tako prvič preračunali določene kazalnike krožnega gospodarstva za Slovenijo, in sicer za obdobje 2016–2019. Za sedaj smo preračunali le tiste kazalnike, za katere so podatki na SURS že na voljo. Uporabili smo podatke iz obstoječih statističnih virov, in sicer iz statistik odpadkov (raziskovanja ODP-nastajanje, ODP-zbiranje in ODP-obdelava), statistik uvoza in izvoza blaga (raziskovanje Menjava blaga s tujino INTRASTAT, EKSTRASTAT), strukturne statistike podjetij (SSP/L), okoljskega računa snovnih tokov (raziskovanje RST) in nacionalnih računov (raziskovanje NR-BDP/L). Preostale kazalnike bomo skušali preračunati v naslednjih fazah razvoja tega področja.

Kazalniki proizvodnje in porabe
Ti kazalniki spremljajo napredek pri zmanjševanju količin vseh vrst odpadkov in posledično kažejo, v kolikšni meri se povečuje samozadostnost pri izbranih surovinah.


Podatkovni viri o samozadostnosti na področju surovin ter o zelenih javnih naročilih za zdaj še niso na voljo. Količine komunalnih odpadkov med vsemi v Sloveniji nastalimi odpadki se iz leta v leto povečujejo. V 2019 jih je nastalo 44 kg na prebivalca več kot v 2016. Sicer so se količine nastalih odpadkov na enoto BDP, če ne upoštevamo mineralnih odpadkov (gradbeni odpadki, odpadni azbest, odpadni minerali, prst in zemeljski izkopi), v opazovanem obdobju zmanjševale, medtem ko se njihov delež v primerjavi z domačo porabo snovi ni bistveno spreminjal in je znašal približno 11 %.
Količina odpadne hrane v Sloveniji v zadnjih letih narašča. V letu 2017 je je nastalo 132.000 ton, v letu 2019 pa za 9.000 ton več. 

Kazalniki ravnanja z odpadki
Ti kazalniki spremljajo delež odpadkov, ki se reciklirajo in tako dejansko vrnejo v proizvodni proces, kjer nadomeščajo rabo primarnih surovin. 


Recikliranje odpadkov, tako komunalnih kot tudi vseh vrst odpadkov skupaj (brez mineralnih), se v Sloveniji povečuje. Delež recikliranih komunalnih odpadkov se je od leta 2016 do leta 2019 povečal za skoraj 4 odstotne točke, delež vseh odpadkov (brez mineralnih) pa za skoraj 5 odstotnih točk. Povečuje se tudi recikliranje biološko razgradljivih odpadkov; teh je bilo recikliranih v 2019 za skoraj 15 kilogramov na prebivalca več kot v 2016. Deleži recikliranja preostalih posameznih tokov odpadkov (odpadna embalaža vseh vrst, e-odpadki) so bili v opazovanih letih bolj ali manj enaki. Stopnja predelave gradbenih odpadkov pa je bila v vseh opazovanih letih zelo visoka, 98-odstotna.

Kazalniki sekundarnih surovin
Ti kazalniki se osredotočajo predvsem na to, v kolikšni meri prispevajo reciklirani materiali k pokrivanju potreb po surovinah, predvsem v tem smislu, v kolikšni meri nadomestijo uporabo primarnih surovin, povečajo samozadostnost pri dobavi surovin ter zmanjšajo okoljski odtis proizvodnje in porabe.


V Sloveniji se skladno s povečevanjem reciklaže povečuje tudi delež uporabe materiala v kroženju. Tako je bil v 2019 za skoraj 2 odstotni točki večji kot v 2016. Trgovanje s surovinami, ki jih je mogoče reciklirati, spremljajo trije kazalniki, in sicer uvoz iz držav zunaj EU, izvoz v države zunaj EU in uvoz iz držav članic EU. Pri nobenem izmed omenjenih kazalnikov ni zaznati trenda naraščanja oz. upadanja.

Kazalniki konkurenčnosti in inovacij
Ti kazalniki  se pri spremljanju napredka pri uvajanju krožnega gospodarstva osredotočajo na napredek tam, kjer to prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest in k uvajanju novih, inovativnih tehnologij. 


Bruto investicije v opredmetena osnovna sredstva, preračunane glede na BDP, so se v opazovanem obdobju gibale med 0,10 in 0,16 % BDP. Delež oseb, ki so v opazovanem obdobju delale v izbranih sektorjih krožnega gospodarstva (zbiranje in odvoz odpadkov, trgovina na debelo/drobno z ostanki, odpadki in rabljenim blagom, popravila izdelkov, strojev in naprav, trgovina in popravila motornih vozil), je bil razmeroma nizek, znašal je okoli 2 %, in se zmanjšuje. Podatkovnih virov o številu patentov, ki se nanašajo na recikliranje in sekundarne surovine, za zdaj še nimamo.

Določeni kazalniki sicer kažejo, da se Slovenija počasi premika v smeri krožnega gospodarstva, vendar bo treba nekatera področja še izboljšati. Deleži recikliranja odpadkov so že sedaj razmeroma visoki in hkrati višji od povprečja EU-28 in se še povečujejo, s tem pa se povečuje tudi delež uporabe materiala v kroženju. Še precej pa bo treba v Sloveniji narediti za to, da se bodo začele zmanjševati količine nastalih odpadkov, predvsem komunalnih odpadkov, saj smo tukaj nad povprečjem celotne EU-28.  
Od podatkovnih virov, ki bi bili še potrebni za spremljanje krožnega gospodarstva, nam za zdaj manjkajo podatki o nastajanju in uporabi sekundarnih surovin. Spremljanje tega bomo skušali razviti v naslednjih letih. 

Podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat

METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatke objavljamo kot eksperimentalne, ker nabor kazalnikov še ni dokončen (ga še razvijamo) in za sedaj še ne zajema vseh potrebnih atributov za spremljanje izvajanja krožnega gospodarstva v državi.

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.