Življenjski pogoji, Slovenija, 2020

Zaradi epidemije covida-19 je bilo leto 2020 posebno tudi za raziskovanje Življenjski pogoji. Podatkov zanj zaradi posebnih razmer ni bilo mogoče zbrati kot običajno v prvi polovici leta in v strnjenem obdobju (januar–junij), saj smo morali zbiranje podatkov, ki je že potekalo od 15. januarja, s 15. marcem zaradi razglasitve epidemije prekiniti. Nadaljevali smo 15. maja in končali 15. septembra. Pri uporabi podatkov za leto 2020 je tako treba upoštevati, da so se podatki zbirali v dveh obdobjih, in sicer pred zdravstveno krizo (januar–marec) in v času zdravstvene krize oz. po prvem valu epidemije covida-19 (maj–september) in da zaradi teh posebnih okoliščin niso popolnoma primerljivi s podatki iz prejšnjih let.

Delež gospodinjstev, ki s svojimi dohodki brez težav preživijo mesec, je večji

Odstotek gospodinjstev, ki so v 2020 ocenila, da so s svojimi dohodki preživela mesec brez težav (lahko oz. zelo lahko), se je glede na 2019 povečal za 3 odstotne točke: z 18 % na 21 %. Na drugi strani pa je odstotek  tistih gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki shajala s težavami (težko oz. zelo težko), ostal enak (20 %). Največ gospodinjstev je s svojimi dohodki preživelo mesec z manjšimi težavami, in sicer 31 %.

Število resno materialno prikrajšanih oseb nekoliko višje

Stopnja resne materialne prikrajšanosti je bila v letu 2020 3-odstotna ali glede na prejšnje leto za 0,4 odstotne točke višja. To pomeni, da je v 2020 živelo v materialno prikrajšanih gospodinjstvih približno 61.000 oseb (8.000 več kot v prejšnjem letu). Gospodinjstva, v katerih so živele te osebe, so bila zaradi omejenih finančnih virov prikrajšana za vsaj štiri od naslednjih devetih elementov, na podlagi katerih se izračuna stopnja materialne prikrajšanosti: 1) redno plačilo najemnine ali hipoteke, stanovanjskih stroškov, odplačevanje kreditov, 2) primerno ogrevano stanovanje, 3) poravnava nepričakovanih izdatkov v višini mesečnega praga tveganja revščine (650 EUR), 4) mesni ali enakovreden vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan, 5) enotedenske letne počitnice za vse člane gospodinjstva, 6) osebni avtomobil, 7) pralni stroj, 8) barvni televizor, 9) telefon.

Pri plačevanju finančnih obveznosti zamujalo manj gospodinjstev

Stanovanjski stroški (ti vključujejo tudi morebitno najemnino ali odplačila hipotekarnih posojil) so bili v 2020 veliko breme za 26 % gospodinjstev, kar je za 6 odstotnih točk manj kot v 2019. Plačilo stanovanjskih stroškov sploh ni bilo breme za 15 % gospodinjstev, kar je bil enak delež kot v preteklem letu.

Stanovanjske stroške, morebitno najemnino ali hipotekarno posojilo, druga posojila ali nakupe na obroke je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2020 zaradi finančne stiske vsaj enkrat plačalo z zamudo 9 % gospodinjstev; to je za 2 odstotni točki manj, kot jih je bilo v letu 2019, in za 11 odstotnih točk manj, kot jih je bilo v letu 2014, ko je bil odstotek takih gospodinjstev največji do zdaj.

Najemnino za stanovanje je vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2020 plačalo z zamudo 12 % najemnikov stanovanj, kar je bil enak delež kot v letu 2019.

Vsaj 1 kredit ali nakup na obroke je v Sloveniji v letu 2020 odplačevalo 41 % gospodinjstev. 10 % gospodinjstev je v letu 2020 odplačevalo hipotekarni kredit za stanovanje, v katerem so živela, 2 % gospodinjstev pa drugačne stanovanjske kredite za svoja stanovanja. 19 % gospodinjstev je uporabljalo avtomobil ali druga prevozna sredstva, kupljena na kredit/lizing. Po 7 % gospodinjstev je odplačevalo kredit/obroke za prenovo stanovanja, v katerem so živela, in za nakup pohištva, stanovanjske opreme ter gospodinjskih aparatov. 3 % gospodinjstev so odplačevali kredit/obroke za druge nepremičnine, 1 % gospodinjstev pa kredit/obroke za poravnavanje vsakodnevnih izdatkov. Malo manj kot po 1 % gospodinjstev je imelo najete kredite ali je odplačevalo obroke za počitnice, zdravstveno oskrbo, izobraževanje, financiranje poslovne dejavnosti, refinanciranje drugega kredita, kredit, namenjen za pomoč sorodnikom ali prijateljem. 4 % gospodinjstev pa so bili zadolženi za druge namene, ki prej niso bili omenjeni.

Samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem nekoliko nižja

Povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem na lestvici od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen) se je v 2020 glede na prejšnje leto znižala za 0,1 vrednosti ocene (s 7,5 na 7,4).

Dobrine in plačljive aktivnosti finančno približno enako dostopne

Med vsaj 16 let starimi osebami v Sloveniji je bilo v letu 2020 92 % takih, ki so se vsaj enkrat na mesec družile s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali na kosilu, kar je za 1 odstotno točko manj kot v 2019. Delež takih, ki si tovrstnega druženja niso mogli privoščiti zaradi finančnih težav, je ostal enak kot v letu prej (3 % oseb). 

Prostočasnih aktivnosti, ki jih je treba plačati, se je v letu 2020 redno udeleževalo 54 % oseb, starih vsaj 16 let, to je za 1 odstotno točko manj kot v letu 2019. Delež oseb, ki si iz finančnih razlogov niso mogle privoščiti tovrstnih aktivnosti, pa se je glede na prejšnje leto znižal za 1 odstotno točko (z 12 % na 11 %).

Manjši znesek denarja zase je skoraj vsak teden v letu 2020 porabilo 89 % oseb oz. za 1 odstotno točko manj kot v 2019. Iz finančnih razlogov si tega ni moglo privoščiti 5 % oseb, kar je bilo za 1 odstotno točko manj kot v letu 2019.

Gibanje dohodka gospodinjstev v enem letu

V raziskovanju Življenjski pogoji so gospodinjstva od leta 2019 vprašana tudi po subjektivnem mnenju o spremembi višine njihovega neto dohodka. Ocenjujejo, kako se je spremenil njihov skupni neto dohodek v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem. V letu 2019 je 23 % gospodinjstev izjavilo, da se jim je dohodek v zadnjih 12 mesecih zvišal, 9 % pa, da se jim je znižal; dohodek vseh drugih gospodinjstev pa je bil po njihovem mnenju približno enak kot v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem. V letu 2020 je 24 % gospodinjstev izjavilo, da je bil njihov dohodek v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem višji, 9 % gospodinjstev pa, da je bil nižji.

Gospodinjstva, katerih dohodek se je po njihovem mnenju zvišal, so kot glavne razloge za to v največjih odstotkih navedla usklajevanje plač na podlagi zakona (v 2019 je bilo takih 15 %, v 2020 pa 23 %) in zvišanje plač (v 2019: 26 %; v 2020: 21 %) ter zvišanje socialnih prejemkov (približno tretjina gospodinjstev). Gospodinjstva, katerih dohodek se je po njihovi oceni znižal, pa so kot razloge za to v največjih odstotkih navedla izgubo dela oz. brezposelnost (v obeh opazovanih letih več kot 20 % gospodinjstev), sledili so drugi (nenavedeni) razlogi (v 2019 je bilo takih 13 %, v 2020 pa 21 %), znižanje plače (v 2019: 11 %, v 2020: 14 % gospodinjstev) ter upokojitev (približno 10 % gospodinjstev v obeh letih). Podrobnejši podatki so na voljo v priloženi priponki v Excelu.