Realni dohodek iz kmetijstva – druga ocena, Slovenija, 2020

Faktorski dohodek v kmetijstvu v 2020 po slabših ekonomskih rezultatih v 2019 spet nekoliko višji kot v letu prej
 
Tudi po drugi oceni naj bi bil faktorski dohodek v kmetijstvu  v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 realno za 5 % višji. Vendar pa  letina 2019, s katero primerjamo letino 2020, ni bila najboljša. V 2019 je bil  nizek predvsem pridelek sadja in grozdja, kar je negativno vplivalo na vrednost celotne proizvodnje in na vse dohodkovne kazalnike. Višji faktorski dohodek v 2020 v primerjavi s predhodnim letom naj bi bil predvsem posledica višje vrednosti kmetijske proizvodnje, pri čemer se predpostavlja, da so bile subvencije nominalno tolikšne kot v prejšnjem letu, realno pa naj bi bile za 2 % nižje. Na višino faktorskega dohodka  naj bi vplivali tudi nižji stroški pridelave, ki so bili nižji kot 2019 zaradi nižjih cen nekaterih pomembnejših inputov. Faktorski dohodek na polnovredno delovno moč naj bi bil višji za 6 %; vzrok za to naj bil bila nekoliko manjša zaposlenost.

Obseg kmetijske proizvodnje v letu 2020 večji, cene kmetijskih proizvodov pa v tem letu v povprečju nižje
 
Po drugi oceni naj bi vrednost kmetijske proizvodnje v letu 2020 ostala na ravni predhodnega leta; znašala naj bi 1.353 mio. EUR. Obseg proizvodnje naj bi bil večji za 9 %, cene pa naj bi bile nižje za 8 %.  
 
Vrednost rastlinske pridelave v 2020 zaradi večje pridelave višja kot v 2019 kljub nižjim cenam  

Vrednost rastlinske pridelave naj bi bila v 2020 v primerjavi z 2019 za 4 % višja, pri čemer je bila pridelava večja za 15 %, cene pa naj bile za 10 % nižje kot v prejšnjem letu. Tudi po drugi oceni se pričakujejo višje vrednosti  pri pridelavi žit, industrijskih rastlin, zelenjadnic, krompirja in sadja, pri čemer je treba upoštevati, da je bila letina sadja 2019 ena slabših. Na vseh navedenih področjih so bile cene nižje kot v 2019, a je bila vrednost pridelave kljub temu višja, ker je bil pridelek toliko večji kot v 2019.

Vrednost sadja naj bi bila v 2020 v primerjavi s količinsko slabo letino 2019 višja za več kot polovico, pri čemer naj bi bile cene sadja nižje za več kot desetino. Tudi vrednost pridelka industrijskih rastlin naj bi bila višja le zaradi večjega pridelka (za 7 %); cene so bile namreč nižje kot v 2019. Vrednost pridelka žit naj bi bila za desetino večja, in sicer le zaradi znatno večjega pridelka, ne pa tudi zaradi cen; te so bile nižje. Pridelek krompirja je bil za skoraj tretjino večji kot v prejšnjem letu in večja naj bi bila tudi vrednost pridelka, čeprav je bila cena krompirja za več kot desetino nižja. Vrednost pridelka zelenjadnic naj bi bila večja kot v 2019, in to kljub nižjim cenam, ker bo pridelava zelenjadnic po ocenah toliko večja kot v prejšnjem letu (za 8 %). Vrednost pridelka krmnih rastlin naj bi bila nižja, in sicer zaradi nižjih cen, saj bo sicer pridelek po oceni večji kot v 2019.

Največji padec vrednosti pridelka glede na prejšnjo letino pričakujemo pri grozdju oz. vinu, in sicer skoraj za petino, kljub nekoliko večji pridelavi; razlog za znižanje naj bi bile za skoraj petino nižje cene.  

Vrednost živinoreje kljub nekoliko višjemu prirastu nižja zaradi nižjih cen

Ocenjujemo, da bo vrednost živinoreje kljub nekoliko večjemu prirastu kot v 2019 za 5 % nižja kot v 2019, ker so bile cene toliko nižje (za 6 %).  

Prirast živine naj bi bil v 2020 sicer nekoliko večji kot v predhodnem letu, vendar naj bi bila vrednost prireje živine v letu 2020 nižja kot v 2019 (za 5 %), ker so se cene toliko znižale (za 6 %). Znižanje cen se pričakuje pri vseh pomembnih vrstah živine, tudi pri prašičih, zaradi znižanja cen pa tudi nižja vrednost proizvodnje. Upad vrednosti proizvodnje zaradi nižjih cen naj bi bil največji pri govedu, za 7 %; cene so bile nižje za enak odstotek. Prireja prašičev naj bi bila nižja za 4 %, večinoma zaradi nižjih cen. Prireja perutnine naj bi bila večja (za 3 %), vrednost proizvodnje pa kljub temu nižja (za 4 %) zaradi nižjih cen (za 7 %).

Zaradi nižjih cen naj bi bila nižja kot v 2019 tudi vrednost živalskih proizvodov. Vrednost proizvodnje mleka naj bi bila zaradi nižjih cen (za 4 %) kljub pričakovani večji prireji mleka manjša kot v letu 2019. Vrednost prireje jajc naj bi bila za malenkost nižja kot v predhodnem letu.

Zaradi nižjih cen inputov nižji tudi stroški kmetijske proizvodnje  

Vrednost vmesne potrošnje naj bi se po naših ocenah realno znižala za 4 %; obseg vmesne potrošnje naj bi ostal na ravni  predhodnega leta, cene pa naj bi se znižale za 4 %. Zaradi nižjih cen  naj bi se občutno  znižali stroški za energijo (za 15 %) in gnojila (za 9 %). Znižali naj bi se tudi stroški krme, semen, veterinarskih storitev. Vrednosti vseh drugih vrst stroškov naj bi bile enake ali nekoliko višje kot v predhodnem letu.

Ocenjujemo, da se zaposlenost v kmetijstvu  znižuje

Ocenjujemo, da bo zaposlenost v letu 2020 za 1 % nižja, kot je bila v prejšnjem letu.