Registrski popis

4. registrski popis prebivalstva v Sloveniji in hkrati 19. po vrsti

Popisi so bili včasih »blagovna znamka« statističnega urada. Še vedno jih izvajamo, vendar od 2011 ne več z neposrednim zbiranjem podatkov na terenu, ampak s povezovanjem registrov in baz. Prav zato bomo tudi popis 2021 kljub epidemiji covida-19 vseeno lahko izpeljali tako, kot smo načrtovali.

  • 7. 1. 2021 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

Statistični urad bo v letu 2021 znova izpeljal popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Nanašal se bo na datum 1. 1. 2021. To bo 19. popis  prebivalstva na Slovenskem oz. v Sloveniji in četrti, ki bo izpeljan registrsko. Rezultate bomo objavljali postopoma – glede na to, kdaj bodo na voljo viri za posamezne popisne vsebine. Prvi bodo objavljeni podatki o številu prebivalstva, in sicer konec aprila 2021, sledili bodo podatki o družinah in gospodinjstvih (konec novembra 2021), tem pa podatki o stanovanjih (v prvi polovici 2022).
 
Popisi prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj – nekoč najobsežnejše statistične akcije

Popisi prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj so najobsežnejša statistična raziskovanja, ki jih izvaja večina držav sveta. Rezultati popisov so prave zakladnice podatkov. So osebna izkaznica države, ogledalo, ki pokaže, koliko nas je, od kod prihajamo, kakšna je naša izobrazbena raven, koliko nas je zaposlenih, koliko neaktivnih, v katerih tipih družin živimo, v kakšnih stanovanjih stanujemo.

Za veliko držav so popisi prebivalstva edini vir podatkov o številu prebivalcev, za zgodovino vsake države pa je vsak tak popis pomemben mejnik, saj ob primerjanju rezultatov zaporednih popisov spoznavamo potek in smer razvoja prebivalstva v desetletjih in stoletjih. Običajno se s popisom prebivalstva zberejo tudi podatki o gospodinjstvih, družinah in stanovanjih. Vsaka država lahko ob popisih prebivalstva zbira tudi druge zanjo pomembne podatke. Vsaka država si sama izbere tudi način popisovanja oz. tehniko zbiranja podatkov. Slovenija popisov prebivalstva od leta 2011 ne izvaja več na terenu oz. »klasično«, kot pravimo, ampak tako, da povezuje različne registre in baze, oz. registrsko.


Registrski popis prebivalstva – kaj je?

Registrski popis prebivalstva je način priprave celovitih podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, ne da bi bilo za to potrebno dodatno zbiranje podatkov na terenu. Je postopek, pri katerem že obstoječe »surove« in nepovezane podatke iz različnih registrov in baz strokovno ustrezno povežemo in uredimo ter pripravimo tako, da lahko uporabnikom ponudimo uporabno in kakovostno statistiko, táko, ki bo kar najbolj realno prikazovala stanje v zvezi s prebivalstvom, gospodinjstvi in stanovanji.


Popis prebivalstva 2011 – naš prvi registrski popis in pomemben mejnik v razvoju slovenske statistike

Slovenija je popis prebivalstva prvič izpeljala registrsko oz. na registrski način leta 2011 in ta popis velja v razvoju slovenske državne statistike za pomemben razvojni dosežek. S tem je postala Slovenija ena tedaj redkih evropskih držav, ki so do leta 2011 in v letu 2011 popis prebivalstva že izvedle na tak način, registrsko. Prva na svetu je bila Danska, sledili sta Nizozemska in Finska, v 2011 pa so ga poleg Slovenije izvedle še Andora, Avstrija, Belgija, Islandija, Norveška in Švedska. V letu 2021 se bodo na tak način popisali tudi v Litvi, Latviji, Španiji in Turčiji.

Pomembna prednost registrskega popisa prebivalstva je to, da omogoča, da določene podatke izpeljujemo pogosteje, in ne le vsakih deset let. V Sloveniji smo po letu 2011 popis v taki obliki izpeljali še v letih 2015 in 2018. Večino vsebin o prebivalcih, ki so bile nekoč samo »popisne« (npr. izobrazba, status aktivnosti), izpeljujemo zdaj iz obstoječih registrskih podatkov vsako leto in tako uporabnikom ni treba več čakati nanje celo desetletje.


Rezultat dolgoletnega razvoja slovenske državne statistike

Registrski popis je rezultat dolgoletnega, več kot 40-letnega postopnega razvoja slovenske statistike in registrov. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se namreč v Sloveniji po zgledu in s sodelovanjem nordijskih držav začeli razvijati registri z enotnimi identifikatorji (taka identifikatorja sta npr. EMŠO in naslov). Namen vseh teh prizadevanj je bil, zbrati istovrstne podatke v državi enkrat, za več namenov, povezati obstoječe evidence ter razbremeniti zaposlene na statističnem uradu in dajalce podatkov. Osnovni registri, ki so bili takrat vzpostavljeni prav na statističnem uradu –  Centralni register prebivalstva, Register prostorskih enot, Poslovni register Slovenije (CRP, RPE, PRS) – in bili pozneje, v devetdesetih letih predani v upravljanje oz. skrbništvo drugim državnim organom, še danes tvorijo ogrodje administrativnih registrov.

Na podlagi podatkov iz popisa prebivalstva 1971 je bil vzpostavljen Centralni registra prebivalstva z enotnim identifikatorjem, matično številko občana (MŠO). Ta je bil v 1980 zamenjan z enotno matično številko občana (EMŠO), ki je bila prvič uporabljena v popisu 1981. V popisu 1991 in tudi v popisu 2002 so bili uporabljeni vprašalniki z že vnaprej izpisanimi (oz. v našem žargonu »predizpisanimi«) imeni in priimki, naslovi ter EMŠI popisovanih oseb, ki so bili prevzeti iz Centralnega registra prebivalstva. Popis 1991 je bil zadnji s »klasično« statistično obdelavo podatkov, tj. tako, pri kateri so se podatki urejali večinoma ročno. Popis 2002 je bil že t. i. kombinirani popis: delno še »klasičen«, terenski, delno že registrski (nekateri podatki so se še zbirali na terenu, z vprašalniki, stiskanimi na papirju, podatki za nekatere popisne vsebine pa so bili že v celoti ali pa delno prevzeti iz registrov). Ko pa je bil na Geodetski upravi Republike Slovenije leta 2008 vzpostavljen še Register nepremičnin (REN), smo dobili še zadnji manjkajoči gradnik, ki je bil potreben, da smo popis prebivalstva v 2011 lahko v celoti izvedli registrsko, torej s pomočjo registrov in baz podatkov.  

Podatki iz popisa prebivalstva so bili torej nekoč uporabljeni za nastavitev registra prebivalstva, danes pa se podatki iz registra prebivalstva uporabljajo v popisu. Krog je tako sklenjen.


Postopnost objavljanja popisnih rezultatov

Ena od značilnosti registrskega popisa prebivalstva je ta, da se rezultati objavljajo postopno, in ne vsi hkrati, ker tudi podatkovni viri za vse popisne vsebine niso na voljo hkrati. »Minipopis« prebivalstva opravimo v Sloveniji štirikrat letno: štirikrat letno namreč razporedimo vse prebivalce po starosti in spolu do najnižje teritorialne enote. Podatki o številu prebivalcev po stanju na 1. januar 2021, razčlenjeni po starosti, spolu in teritoriju, ki jih bomo objavili konec aprila 2021, bodo prvi rezultati »popisa 2021« in bodo mednarodnim organizacijam (evropskemu statističnemu uradu Eurostatu in Evropski komisiji pri Združenih narodih UNECE) sporočeni kot popisni podatki. Države članice EU smo namreč dolžne v letu 2021 izpeljati popis prebivalstva po Uredbi Komisije (EU) 2017/712. Popisni podatki o gospodinjstvih in družinah bodo objavljeni v novembru 2021, o stanovanjih pa v prvi polovici leta 2022.  

SURS umešča popisne vsebine od leta 2011 v različna vsebinska področja statistike (prebivalstvo, kakovost življenja), rezultati preteklih popisov pa so na voljo na posebni spletni podstrani: popis 2011.


Prednosti in slabosti registrsko izvedenega popisa prebivalstva

Naše izkušnje s popisom 2002, z zadnjim terenskim oz. klasičnim popisom, kažejo, da so podatki, dobljeni z registrsko izvedenim popisom, kakovostnejši. Hkrati se seveda zavedamo določenih omejitev pri teh podatkih in tudi dejstva, da so podatki o prebivalstvu zaradi neregistriranih odselitev v tujino nekoliko precenjeni.

Registrsko izveden popis prebivalstva ima v primerjavi s klasičnim popisovanjem na terenu številne prednosti, tudi za celotno družbo, hkrati pa tudi nekaj slabosti, ki so v glavnem posledica popolne odvisnosti od obstoječih registrskih virov.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

 

Mnogo različnih virov

Registrska izpeljava popisa prebivalstva je mogoča, če imamo na voljo dovolj kakovostnih podatkovnih virov. V Sloveniji uporabljamo za ta namen naslednje:

  • podatke iz administrativnih registrov (Centralnega registra prebivalstva, Registra nepremičnin, Registra prostorskih enot, Evidence gospodinjstev)
  • podatke iz administrativnih/podatkovnih baz različnih ministrstev in drugih državnih organov oz. institucij: ZZRS, MIZŠ, MDDSZEM, ZPIZ, ZZZS, FURS, DIC, Gospodarske, Obrtno-podjetniške in Trgovinske zbornice
  • podatke iz statističnega registra (Statistični register delovno aktivnega prebivalstva)
  • podatke iz rednih letnih statističnih raziskovanj Statističnega urada (Sestava prebivalstva, Selitve, Socioekonomske značilnosti prebivalstva in selivcev, Rojeni, Študenti višješolskega in visokošolskega izobraževanja, Diplomanti višješolskega in visokošolskega izobraževanja)
  • podatke iz predhodnega popisa prebivalstva (popis 2002)

Nekateri podatki so za isto osebo dostopni v več različnih virih. Taka sta npr. podatka o stopnji dosežene izobrazbe in o statusu aktivnosti. V takem primeru uporabimo tisti vir, ki je po statističnih merilih ustreznejši.


Popisi prebivalstva med pandemijo covida-19 po svetu

Marca 2020, ko je  Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo covida-19, se je večina držav sveta že pripravljala na popise prebivalstva okoli leta 2020, nekatere so takrat popis tudi že izvajale (ZDA).

Države se z izzivom, kako izpeljati popis prebivalstva v času pandemije, spopadajo različno. Nekatere so popis prebivalstva prestavile za nekaj mesecev ali célo leto (Armenija, Rusija, Kazahstan z 2020 na 2021, Irska in Škotska z 2021 na 2022). Tiste, ki ne uporabljajo registrov, skušajo najti načine, ki bi bili drugačni od neposrednega zbiranja podatkov na terenu: tako npr. nameravajo več podatkov pridobiti s spletnim in/ali računalniško podprtim telefonskim anketiranjem. Številne države bodo povečale uporabo administrativnih podatkov. Take spremembe bodo pospešile tudi uresničitev  načrtov, katerih izvedba je bila sicer načrtovana za kasnejše popise. Več držav, ki popise prebivalstva še izvajajo klasično, na terenu, navaja, da bodo izobraževanja za popisovalce izvajale virtualno. Nekatere države bodo popisne vprašalnike skrajšale, nekatere za vse skupine prebivalcev, nekatere le za tiste, ki prebivajo v skupinskih gospodinjstvih. V nekaterih državah se bo čas izvedbe popisa podaljšal. Zaradi razmer, povezanih z epidemijo covida-19, bodo lahko imele težave tudi nekatere izmed držav, ki sicer nameravajo izvesti popis prebivalstva registrsko, in sicer tiste, ki podatke črpajo tudi iz vzorčnih raziskovanj.
Slovenija težav pri izvedbi popisa v 2021 ne pričakuje.


Kako bodo izvedle popis prebivalstva posamezne države članice EU?

Deset članic EU bo popis 2021 izpeljalo registrsko, prav toliko s kombinacijo podatkov, zbranih na terenu, in podatkov iz registrov in baz, šest držav pa tradicionalno, z zbiranjem podatkov na terenu. Večina držav, ki bodo popis prebivalstva izvedle klasično, na terenu, bo to opravila na sodoben način – z uporabo tablic, prenosnih računalnikov, pametnih telefonov, interneta.

Poglejmo še v države, nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Skoraj vse bodo popis prebivalstva izvedle na tradicionalni način, torej z zbiranjem podatkov na terenu (Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Hrvaška). Izjema je Severna Makedonija, ki bo uporabila kombinirano metodo popisa prebivalstva.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.