Eksperimentalna statistika: Popravki zajetja v BDP, Slovenija, 2019

Popravki zajetja BDP so v letu 2019 predstavljali 7,6 % BDP

V Sloveniji so popravki zajetja BDP v letu 2019 znašali 3 679 milijonov evrov, kar predstavlja 7,6 % BDP. V popravkih zajetja je vključena tudi t. i. "siva ekonomija".

  • 8. 1. 2021 ob 10:30
  • |
  • Eksperimentalna statistika
Izračun bruto domačega proizvoda zahteva popolno zajetje ekonomskih aktivnosti

Članice Evropske unije moramo pri izračunu bruto domačega proizvoda (BDP) izpolniti dve temeljni zahtevi: polno zajetje in medsebojno primerljivost BDP in bruto nacionalnega dohodka (BND). Razlog za to je v financiranju EU s strani članic s t. i. »prispevkom iz BND« oziroma 4. lastnim virom EU, ki ga moramo članice plačevati letno. Ker so prispevki članic glede na BDP/BND proporcionalni, mora ocena BDP/BND temeljiti na polnem zajetju ekonomske aktivnosti, kar zagotavlja med posameznimi članicami primerljivo oceno ravni BDP.

BDP zajema vso proizvodnjo v določeni državi v skladu z Evropskim sistemom nacionalnih in regionalnih računov (ESR 2010). V BDP je tako vključena proizvodnja vsega blaga (za trg in za lastne potrebe), proizvodnja vseh storitev za trg in dve vrsti storitev, ki jih gospodinjstva proizvajajo za lastne potrebe (pripisane najemnine in gospodinjske storitve s plačanim osebjem). Posledično to pomeni, da so v oceni BDP-ja zajete:
  • vse aktivnosti, ki jih država obdavči (legalne dejavnosti); 
  • vse aktivnosti, ki so legalne in jih država ne obdavči; 
  • vse aktivnosti, ki so obdavčljive, vendar se izvajajo nezakonito. Pri teh gre predvsem za dejavnosti enot, ki se namenoma izogibajo plačilu socialnih in zdravstvenih prispevkov, dohodnine ter drugih nadomestil in davkov; 
  • vse ilegalne dejavnosti.

Popravki za popolno zajetje BDP

Popravki, ki prispevajo k popolnemu zajetju ekonomskih aktivnosti, na podlagi katerih se izračuna BDP, se razvrščajo v sedem tipov*:
  • N1 – popravki za enote, ki se deloma ali v celoti izognejo registraciji (inštrukcije, varstvo otrok na domu, zdravilske dejavnosti ipd.);
  • N2 – popravki za ilegalne dejavnosti (dejavnosti, ki so z zakonom prepovedane: prostitucija, trgovina z drogami);
  • N3 – popravki za dejavnosti gospodinjstev, za katere se ni treba registrirati (npr. samogradnja hiš);
  • N4 – popravki za pravne osebe, ki niso zajete v podatkovnih virih (niso oddale računovodskih izkazov);
  • N5 – popravki za samozaposlene (v glavnem samostojni podjetniki), ki niso zajeti v virih (niso oddali računovodskih izkazov ali napovedi za odmero davkov samostojnih podjetnikov iz dejavnosti);
  • N6 – popravki za namerno napačno poročanje (zlasti napihovanje stroškov, prikrivanje prihodkov);
  • N7 – druge statistične pomanjkljivosti in popravki.
V uradni oceni BDP so vključene vse dejavnosti, vključno s tistimi, ki sicer niso zajete v statističnih ali administrativnih evidencah in jih zato ocenimo s posrednimi metodami. Vključeni so torej tudi vsi popravki, s katerimi se doseže popolno zajetje. V tabeli 1 so popravki v zajetju ekonomskih aktivnosti prikazani po proizvodni metodi oz. kot povečanje dodane vrednosti. Pri tem je dodana vrednost razlika med (a) vrednostjo proizvedenega blaga in opravljenih storitev ter (b) stroški blaga in storitev, ki so nastali pri tej proizvodnji.

V Sloveniji je vrednost vseh popravkov v zajetju ekonomskih aktivnosti v letu 2019 znašala 3 679 mio evrov, kar je približno 7,6 % BDP. Najvišji je popravek za napačno poročanje, ki predstavlja 46,1 % vseh popravkov zajetja.

Popravki zajetja med državami niso neposredno primerljivi, saj so popravki zajetja odvisni od statističnega sistema posamezne države. Države se razlikujejo predvsem po podatkovnih virih, ki jih uporabljajo in ki zato lahko zahtevajo različne popravke. V večini držav Evropske unije se popravki zajetja gibljejo med 1 in 15 % BDP.

V primerjavi z zadnjo objavo popravkov zajetja za leto 2010 smo uvedli vrsto izboljšav v ocenjevanju BDP. V skladu z zahtevami Eurostata smo med popravke zajetja dodali vmesno potrošnjo pri vrtni proizvodnji nekmetijskih gospodinjstev, nepobrani DDV zaradi stečajev, lastne raziskave in razvoj pri tržnih proizvajalcih ter uskladili vrednotenje druge lastne proizvodnje. Poleg tega smo v skladu z novimi navodili za izdelavo procesnih tabel za ocenjevanje BND iz popravkov zajetja v konceptualne popravke prerazporedili študentsko delo, zasebno rabo službenih vozil in nadomestila za službena potovanja. Po izpopolnjeni metodologiji je popravek zajetja za leto 2010 znašal 8,6 % (prej 9,8 %).

Glavni problem pri izračunu BDP je merjenje aktivnosti enot, ki niso vključene v uradne statistične in administrativne vire in evidence, ne plačujejo davkov, poslujejo na robu zakonitosti ali celo ilegalno. Za ta pojav se uporabljajo različni nazivi, kot so skrita (hidden) ekonomija, neopazovana (non‑observed) ekonomija, siva (shadow) ekonomija. Enotne definicije sive ekonomije Eurostat ni določil, nedvomno pa lahko nekatere popravke zajetja uvrstimo v sivo ekonomijo. Pojem sive ekonomije je torej po obsegu ožji oziroma manjši od prikazanih popravkov za polno zajetje BDP.


Z vidika sive ekonomije sta zanimiva zlasti dva tipa popravkov za polno zajetje BDP

Pojem sive ekonomije se pri nas skoraj brez izjeme navezuje na davčne utaje oziroma na tisti del gospodarskih aktivnosti, za katere subjekti ne plačujejo davkov in prispevkov. S stališča utaje davkov sta zanimiva zlasti dva tipa nezajetja, in sicer N1 in N6 – torej enote, ki bi se morale registrirati, in registrirane enote, ki namerno napačno poročajo (prikazujejo previsoke stroške in/ali prenizke prihodke). Ta dva popravka zajetja sta v letu 2019 znašala 1 915 mio evrov oziroma 4,0 % BDP.

Pri tipu nezajetja N1 gre za opravljanje dejavnosti brez registracije, kar pomeni »delo na črno«. V tej skupini so dejavnosti, za katere se proizvajalci izognejo registraciji v celoti ali deloma. Gre za dejavnosti, ki niso vključene v standardne vire obračuna BDP ali pa ocenjujemo, da je poročanje tako nepopolno, da je potreben popravek zajetja. Gre za dejavnosti oddajanja sob (za kratek čas v turizmu), prevozov s taksijem, inštruiranje dijakov in študentov na domu, alternativne zdravilske dejavnosti in varstvo otrok in podobne gospodinjske storitve na domu. Popravki zajetja so narejeni posredno, na podlagi ocene števila oseb, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, ter drugih relevantnih kazalcev (npr. število prenočitev). Ocena za leto 2019 kaže, da je ta popravek zajetja znašal 219 mio EUR, kar predstavlja 0,5 % BDP (leta 2010 0,6 % BDP).

Pri tipu nezajetja N6 govorimo o uradno registriranih podjetjih, ki v svojih računovodskih izkazih prikazujejo nižje prihodke (opravljajo delo brez računa) oziroma višje stroške (v računovodske izkaze vključujejo račune, ki niso iz poslovanja), kot jih dejansko dosežejo. S takšnim načinom poslovanja zmanjšujejo predvsem davčne obveznosti do države. Ta tip nezajetja srečujemo zlasti pri malih podjetjih, ki imajo majhno število zaposlenih. Preprosta analiza zaključnih računov pokaže, da samostojni podjetnik, glede na prikazano v zaključnem računu, zasluži manj kakor njegovi zaposleni. Zelo problematične so tudi dejavnosti, ki se opravijo gospodinjstvom in se plačujejo z gotovino, splošno znani primeri so zaključna dela v gradbeništvu in druge storitve, ki se izvajajo neposredno gospodinjstvom. Ta vrsta popravkov je leta 2019 znašala 1 696 mio EUR, kar predstavlja 3,5 % BDP (leta 2010 3,7 % BDP).

Če bi tema dvema popravkoma zajetja dodali še popravek zajetja za ilegalne dejavnosti, bi siva ekonomija v letu 2019 znašala 4,2 % BDP (v letu 2010 4,6 %).

* Podrobnejšo razlago o popravkih zajetja ekonomskih aktivnosti najdete na portalu CIRCA-BC (le v angleščini).
Tabela 1: Vrednosti popravkov v zajetju ekonomskih aktivnosti v oceni BDP po proizvodni metodi (povečanje dodane vrednosti), Slovenija, 2019
mio EUR% BDPStruktura %
N1 – popravki zaradi enot, ki se deloma ali v celoti izognejo registraciji2190,56,0
N2 – popravki za ilegalne dejavnosti 1150,23,1
N3 – popravki za dejavnosti gospodinjstev, za katere se ni treba registrirati6181,316,8
N4 – popravki za pravne osebe, ki niso zajete v virih 1880,45,1
N5 – popravki za samozaposlene (v glavnem samostojni podjetniki) , ki niso zajeti v virih110,00,3
N6 – popravki za namerno napačno poročanje1.6963,546,1
N7 – druge statistične pomanjkljivosti in popravki8311,722,6
Skupaj3.6797,6100,0
Vir: SURS
Tabela 2: Vrednosti popravkov v zajetju ekonomskih aktivnosti v oceni BDP po proizvodni metodi (povečanje dodane vrednosti), Slovenija, 2010
mio EUR% BDPStruktura %
N1 – popravki zaradi enot, ki se deloma ali v celoti izognejo registraciji2020,66,5
N2 – popravki za ilegalne dejavnosti 1290,44,1
N3 – popravki za dejavnosti gospodinjstev, za katere se ni treba registrirati5711,618,3
N4 – popravki za pravne osebe, ki niso zajete v virih 2550,78,2
N5 – popravki za samozaposlene (v glavnem samostojni podjetniki) , ki niso zajeti v virih320,11,0
N6 – popravki za namerno napačno poročanje1.3463,743,2
N7 – druge statistične pomanjkljivosti in popravki5831,618,7
Skupaj3.1198,6100,0
Vir: SURS
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki popravkov za polno zajetje v kontekstu t.i. »sive ekonomije« so objavljeni kot eksperimentalna statistika, saj ni enoznačne povezave med obema pojmoma. Razlog je, da namen statistike nacionalnih računov ni identificirati "sivo ekonomijo", ampak zagotoviti zajetje tudi tovrstnih aktivnosti v oceni BDP. Evropska statistika nacionalnih računov ne določa definicije "sive ekonomije", ampak polno zajetje ekonomskih aktivnosti. Svetujemo tudi previdno uporabo podatkov pri primerjavi popravkov polnega zajetja ekonomskih aktivnosti med državami, saj so ti po državah različni, odvisni od podatkovnih in drugih virov, ki jih ima posamezna država na razpolago.


Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.