Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, podrobni podatki, Slovenija, 2020
Varna uporaba interneta: aktivnosti za varovanje osebnih podatkov na internetu izvedlo 55 % 16–74-letnikov
V 1. četrtletju 2020 je aktivnosti za varovanje osebnih podatkov na internetu izvedlo 55 % 16–74-letnikov. Pri 22 % gospodinjstev s širokopasovnim fiksnim dostopom do interneta je bila hitrost internetne povezave nižja od pogodbene.
V 1. četrtletju 2020 je redno uporabljalo internet 87 % oseb, starih 16–74 let. Tri četrtine 16–74-letnikov so internet uporabljale večkrat na dan (v 2019: 69 %). Med 16–24-letniki je bilo takih, ki so internet uporabljali večkrat na dan, 95 %, med 25–34-letniki 96 %, med 35–44-letniki 91 %, med 45–54-letniki 80 %, med 55–64-letniki 54 % in med 65–74-letniki 33 %.
77 % 16–74-letnikov je internet uporabljalo za iskanje informacij o izdelkih ali storitvah. 71 % jih je bralo spletne novice, časopise ali revije, 58 % jih je po internetu poslušalo glasbo. 35 % jih je na spletnih straneh delilo svoje fotografije, videoposnetke, besedila, npr. na Facebooku, Snapchatu, Instagramu, TikToku ali prek aplikacij Viber, WhatsApp. 34 % jih je v prostor za hrambo podatkov na internetu (v oblak) shranjevalo dokumente, fotografije ali druge datoteke. 52 % jih je v zadnjih 3 mesecih (pred anketiranjem) nakupovalo prek spleta.
Internet je postal vir informacij, sredstvo za komuniciranje, za nakupovanje. Uporaba interneta pa hkrati s prednostmi prinaša tudi nove nevarnosti. Zato je pomembno, da uporabniki osebne podatke na internetu varujejo in jih ustrezno zaščitijo.
Več kot tretjina 16–74-letnikov ni dovolilo, da bi se njihovi osebni podatki uporabljali za namene oglaševanja
V 1. četrtletju 2020 je aktivnosti za varovanje osebnih podatkov na internetu izvedlo 55 % 16–74-letnikov. 35 % jih je odklonilo, da bi se njihovi osebni podatki uporabljali za namene oglaševanja. 31 % jih je na spletni strani, preden so posredovali osebne podatke, prebralo izjavo o varovanju podatkov. 29 % jih je omejilo dostop do svoje geografske lokacije. Četrtina jih je omejila dostop do lastnega profila ali vsebin na spletnih družabnih omrežjih, do prostora za hrambo podatkov na internetu v skupni uporabi. 21 % jih je, preden so posredovali osebne podatke, preverilo, ali je spletna stran zaščitena, varna (npr. https strani), ali ima varnostni certifikat. Trije od stotih (3 %) so pozvali upravljavce spletnih strani ali internetnih brskalnikov (npr. Google.com), naj posodobijo ali izbrišejo njihove osebne podatke.
Več kot polovica 16–74-letnikov ve, da se piškotki lahko uporabljajo za sledenje uporabnikom na internetu z namenom, da se jim potem posredujejo prilagojeni oglasi
Piškotki so datoteke, ki shranijo nastavitve spletnih strani v naprave uporabnikov, s katerimi ti dostopajo do interneta in na ta način zbirajo podatke o uporabnikih, njihovih navadah in straneh, ki jih obiskujejo. 56 % 16–74-letnikov ve, da se piškotki lahko uporabljajo z namenom, da se uporabnikom na internetu sledi, da se glede na to oblikujejo njihovi profili in da se jim potem pošiljajo njim prilagojeni oglasi. 23 % jih je na svojih napravah, prek katerih so dostopali do interneta, spremenilo nastavitve v internetnih iskalnikih z namenom, da bi preprečili ali omejili število namestitev piškotkov.
57 % 16–74-letnikov je izrazilo, da jim to, da se njihove internetne aktivnosti beležijo z namenom, da bi se jim pošiljali prilagojeni oglasi, povzroča skrbi. Od teh jih je zaradi tega zelo zaskrbljenih 29 %, nekoliko zaskrbljenih pa 71 %.
18 % 16–74-letnikov uporablja na kateri od svojih naprav programe, ki omejujejo sledenje njihovim aktivnostim na internetu.
Skoraj tri četrtine uporabljajo odprtokodne storitve ali programe
Uporabniki interneta ustvarjajo s tem, ko uporabljajo internet in različne aplikacije, podatke, ki jih zbirajo in z različnimi nameni obdelujejo ponudniki storitev. Alternativa komercialnim programom so odprtokodne storitve in programi. Te je v 1. četrtletju 2020 uporabljalo 74 % 16–74-letnikov. Največ, 65 %, jih je uporabljalo odprtokodne spletne brskalnike, npr. Mozilla Firefox, Chromium, Brave. 43 % jih je uporabljalo odprtokodne spletne enciklopedije (npr. Wikipedije), odprtokodne zemljevide (npr. Open Street Map) ali odprtokodne programe za izmenjavo sporočil ali videotelefoniranje (npr. Jitsi Meet). 22 % jih je uporabljalo odprtokodni urejevalnik besedil, slik, zvoka ali grafike, npr. LibreOffice, Open Office, Inkscape, GIMP, Audacity, Blender. 7 % jih je uporabljalo odprtokodni program za upravljanje spletnih vsebin (npr. WordPress) ali za shranjevanje, deljenje dokumentov v prostoru za hrambo podatkov na internetu (npr. Nextcloud).
Dostop do interneta ima devet od desetih gospodinjstev
Dostop do interneta je v 1. četrtletju 2020 imelo 90 % gospodinjstev, v katerih je bila vsaj ena oseba stara 16–74 let. V vzhodni Sloveniji je bilo takih gospodinjstev 89 %, v zahodni Sloveniji pa 91 %. Glede na stopnjo urbanizacije območja, v katerem gospodinjstva živijo, pa so bili deleži gospodinjstev z dostopom do interneta taki: v gosto naseljenih območjih jih je bilo 93 %, v srednje naseljenih 91 % in v redko naseljenih območjih 88 %.
80 % gospodinjstev je dostopalo do interneta prek fiksnih širokopasovnih povezav. Od teh jih v 1. četrtletju 2020 54 % ni imelo težav s temi internetnimi povezavami. Pri četrtini se je pogosto prekinila povezava ali zmanjšala hitrost povezave, pri 22 % je bila hitrost povezave nižja od pogodbeno zagotovljene, pri 18 % se je povezava včasih za daljši čas prekinila brez vnaprejšnjega obvestila ponudnika internetnih storitev, npr. zaradi vzdrževanja, nadgradnje infrastruktur. Pri 8 % uporabnikov je ponudnik storitev težave z internetno povezavo predolgo odpravljal.
Informacije o tem, kako do interneta in kaj lahko končni uporabniki storijo oz. kako naj ravnajo, kadar se pojavijo težave s povezavami, so objavljene na spletni strani Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.
Več podatkov za leto 2020 v podatkovni bazi SiStat
Podrobnejši podatki o namenih uporabe interneta, storitev e-uprave, o obsegu spletnega nakupovanja, o varovanju osebnih podatkov, uporabi pametnega telefona, pametnih naprav ali sistemov ipd. za leto 2020 so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Raziskovanje se delno izvaja kot del podpornih tehničnih aktivnosti (študije, vrednotenja in druge podlage, analize, strateški programski dokumenti) kot del Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
