Mednarodni dan boja proti revščini

Revščina v Sloveniji najbolj ogroža starejše, zlasti ženske

V letu 2019 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12-odstotna. To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 243.000 prebivalcev Slovenije.

  • 13.10.2020
  • |
  • brez statusa

17. oktober je za mednarodni dan boja proti revščini razglasila leta 1992 Generalna skupščina Združenih narodov, v spomin na 17. oktober 1987, ko se je na trgu Trocadéro v Parizu, kjer je bila leta 1948 podpisana Splošna deklaracija o človekovih pravicah, zbralo več kot sto tisoč ljudi, da bi opozorili na žrtve skrajne revščine, nasilja in lakote. Od takrat se vsako leto na ta dan na istem kraju zberejo ljudje iz vseh okolij, različnih prepričanj in družbenega izvora, da bi izrazili solidarnost z revnimi in obnovili svoje zaveze.

Glavna tema letošnjega svetovnega dneva boja proti revščini je »Skupno delovanje za dosego družbene in okoljske pravičnosti za vse«. Poteka v senci pandemije covida-19, ki je resno ogrozila svetovna prizadevanja, da bi do leta 2020 hudo revščino po svetu zmanjšali, do leta 2030 pa odpravili.

V Sloveniji pod pragom tveganja revščine vsak osmi prebivalec

Kako se sploh meri revščina? Statistični uradi evropskih držav merimo t. i. relativno revščino; to pomeni, da ugotavljamo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi. Predpostavljamo, da so relativno revni tisti ljudje, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, ki je običajen za družbo, v kateri živijo.

Relativno revščino izražamo s stopnjo tveganja revščine. Ta pove, kolikšen delež ljudi v državi živi v gospodinjstvih, katerih neto razpoložljivi dohodek je nižji od praga tveganja revščine. V Sloveniji je v letu 2019 z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 12,0 % ali 243.000 ljudi.

Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je v Sloveniji v letu 2019 znašal 8.440 EUR, mesečni pa 703 EUR. To pomeni, da so bile osebe, katerih neto razpoložljivi dohodek na ekvivalentno odraslo osebo na mesec je bil nižji od 703 EUR, izpostavljene tveganju revščine oz. so morale preživeti mesec z dohodkom, ki je bil nižji od tega zneska.
 
Tveganju socialne izključenosti izpostavljen vsak sedmi prebivalec Slovenije

Socialna izključenost je širši pojav od revščine, saj lahko doleti tudi ljudi, ki so resno materialno prikrajšani ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. V Sloveniji je bil tveganju socialne izključenosti v letu 2019 izpostavljen vsak sedmi prebivalec. Vsem trem oblikam socialne izključenosti (tj. tveganju revščine, resni materialni prikrajšanosti in zelo nizki delovni intenzivnosti) je bilo v letu 2019 izpostavljenih približno 10.000 oseb.



Podatki za daljše obdobje kažejo, da stopnja tveganja socialne izključenosti v Sloveniji počasi upada. V zadnjih enajstih letih se je znižala z 18,5 % na 14,4 %.

Porazdelitev dohodka v Sloveniji neenakomerna

Dohodkovna neenakost je vrednost, ki izraža razlike v prejetih dohodkih med različnimi dohodkovnimi skupinami (razredi) in ponuja širši pogled na socialno izključenost. Obseg pojava dohodkovne neenakosti se lahko meri z več kazalniki. Najpogosteje uporabljena sta razmerje kvintilnih razredov in Ginijev količnik. Nižja ko je njuna vrednost, manjše so razlike v porazdelitvi dohodka v družbi oz. enakomerneje je dohodek porazdeljen med osebami v gospodinjstvih. V letu 2019 je bila vrednost Ginijevega količnika 23,9 %, vrednost razmerja kvintilnih razredov pa 3,4. To pomeni, da je imelo 20 % oseb z najvišjimi dohodki v Sloveniji 3,4-krat višje dohodke od 20 % oseb z najnižjimi dohodki.

Revščina najbolj ogroža starejše, zlasti ženske

Gibanje revščine (stopnja revščine, trajanje) je med različnimi socialnoekonomskimi skupinami oseb in gospodinjstev različno. Podatki o stopnjah tveganja revščine glede na spol in starost kažejo, da so bile v letu 2019 najbolj izpostavljene nevarnosti, da zaidejo v revščino, ženske (13,0 %), predvsem tiste, ki so bile starejše od 65 let (23,0 %). S starostjo oseb se ta številka še viša (stopnja tveganja revščine med ženskami, starejšimi od 75 let, je po zadnjih podatkih 28,1-odstotna).

Glede na tip gospodinjstva so bila v najslabšem položaju enočlanska (38,0 % oseb pod pragom revščine), še posebno ženske (41,1 %). Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki pa so bile v najslabšem položaju osebe v enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom (26,1 %). Glede na status aktivnosti so bili po pričakovanjih v najslabšem položaju delovno neaktivni (21,3 %), med temi pa predvsem brezposelni (43,6 %).



Revščina v EU

Po zadnjih razpoložljivih podatkih, ki se nanašajo na leto 2019, se delež oseb, izpostavljenih tveganju revščine, v članicah EU giblje od 10,1 % (Češka) do 23,8 % (Romunija). Slovenija se z 12 % uvršča med države z najnižjo stopnjo tveganja revščine v EU. Nižje deleže oseb, izpostavljenih tveganju revščine, kot Slovenija imata Češka in Finska. Madžarska, Slovaška in Danska imajo približno take kot Slovenija. Evropske države z najvišjo stopnjo tveganja revščine so bile Bolgarija, Latvija in Romunija; v teh državah je bila stopnja tveganja revščine več kot 22-odstotna. Prag tveganja revščine se je gibal od 2.310 EUR (v Romuniji) do 18.430 EUR (na Danskem). 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.