Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, Slovenija, 2020

Razvitost digitalne družbe v Sloveniji v času pandemije

V 1. četrtletju 2020 je internet redno uporabljalo 87 % oseb, starih 16-74 let; tri četrtine večkrat na dan. 67 % jih je bilo aktivnih na spletnih omrežjih, 58 % jih je na internetu pridobivalo informacije o zdravju, 14 % jih je uporabljalo pametne gospodinjske aparate in digitalne asistente.

  • 8.10.2020
  • |
  • končni podatki
Digitalizacija omogoča nove načine komuniciranja, izobraževanja, nakupovanja, zabave in izvajanja različnih aktivnosti prek interneta. V času pandemije, ko je medosebna oddaljenost ključna za omejevanje okužb, so tehnologije, ki omogočajo dostop do informacij, izvajanje različnih aktivnosti in ohranjanje stikov z najbližjimi, pomembnejša kot kadar koli prej. 

V 1. četrtletju 2020 je internet redno uporabljalo 87 % oseb, starih 16–74 let (v 2019: 83 %). 76 % 16–74-letnikov je internet uporabljalo vsak dan ali skoraj vsak dan (v 2019: 74 %), 75 % pa večkrat na dan (v 2019: 69 %). 11 % 16–74-letnikov interneta do zdaj še ni uporabljalo (v 2019: 13 %). 

V starostni skupini 65–74-let je bil delež rednih uporabnikov interneta tudi v 1. četrtletju 2020 najmanjši, delež takih, ki interneta do zdaj še niso uporabljali, pa največji; delež prvih je znašal 51 % (v 2019: 47 %), delež drugih 44 % (v 2019: 47 %).  



Internet kot komunikacijsko sredstvo in kot vir informacij čedalje pomembnejši 

Na spletnih družabnih omrežjih je bilo v 1. četrtletju 2020 aktivnih 67 % 16–74-letnikov (v 2019: 52 %); toliko jih je npr. pošiljalo sporočila, objavljalo slike na Snapchtu, Facebooku, Instagramu, TikToku. Programe, kot so Viber, WhatsApp, Skype, Messenger, Snapchat, jih je za neposredno sporočanje in izmenjavo sporočil uporabljalo 60 % (v 2019: 49 %). 52 % jih je internet uporabljalo za telefoniranje ali videotelefoniranje (v 2019: 42 %). 

77 % 16–74-letnikov je po internetu iskalo informacije o izdelkih ali storitvah (v 2019: 70 %). 71 % jih je bralo spletne novice, spletne časopise ali spletne revije (v 2019: 63 %).

36 % jih je po internetu gledalo različne televizijske programe v živo ali s časovnim zamikom, npr. NEO, TVin, EON, tv2go, RTVSlo. 22 % jih je gledalo videovsebine na zahtevo (npr. filme, nadaljevanke), ki jih nudijo komercialni ponudniki, npr. Netflix, HBO GO, Pickbox.

30 % 16–74-letnikov je internet uporabljalo za izobraževanje (v 2019: 23 %). 9 % se jih je udeležilo spletnega tečaja (v 2019: 5 %). 26 % jih je uporabljalo spletna gradiva za izobraževanje (npr. avdiovizualno gradivo, elektronske učbenike, programe za izobraževanje) (v 2019: 20 %); med 16–24-letniki je bilo takih 60 % (v 2019: 51 %).


Obisk pri zdravniku naročala prek spletnega obrazca četrtina 16–74-letnikov

Internet je pomemben tudi kot vir za pridobivanje informacij o zdravju, hkrati pa omogoča izvedbo različnih z zdravjem povezanih aktivnosti. Informacije, povezane z zdravjem, je na internetu v 1. četrtletju 2020 iskalo 58 % 16–74-letnikov (v 2019: 48 %); delež teh je bil največji med 25–34-letniki (72 %), najmanjši pa med 65–74-letniki (30 %). 

25 % 16–74-letnikov si je uredilo obisk pri zdravniku prek spletnega obrazca; 19 % se je naročalo na pregled pri zdravniku specialistu v bolnišnici (npr. prek aplikacije eNaročanje), 13 % pa pri izbranem (družinskem) zdravniku. 6 % jih je dostopalo do lastne zdravstvene dokumentacije, npr. prek portala zVEM do elektronskih zdravstvenih podatkov, e-receptov, e-napotnic. 10 % jih je uporabljalo druge zdravstvene storitve, npr. pridobilo recept prek interneta ali se posvetovalo z zdravnikom, ne da bi jim bilo treba za to fizično obiskati zdravstveni dom ali zdravnika.  



Spletne strani in storitve javnih ustanov (e-uprave) uporablja čedalje več oseb

Namen storitev e-uprave je olajšati prebivalcem dostop do informacij in njihovo komunikacijo z javnimi ustanovami ter jim omogočiti izvedbo postopkov brez fizičnega obiska ustreznih organov, kar je v času, ko je treba zaradi varovanja zdravja omejevati medsebojne stike, zelo pomembno. Spletne strani javnih ustanov (e-uprave) je v zadnjih 12 mesecih uporabljalo 67 % 16–74-letnikov (v 2019: 53 %). 56 % jih je na spletnih straneh javnih ustanov pridobivalo informacije (v 2019: 45 %). 32 % jih je prek spletnih strani javnih ustanov pridobivalo uradne obrazce (v 2019: 27 %) in enak odstotek jih je tako tudi oddajalo izpolnjene uradne obrazce (v 2019: 21 %). Med 16–24-letniki jih je elektronske obrazce oddajalo 34 %, med 25–34-letniki 41 %, med 35–44-letniki 44 %, med 45–54-letniki 35 %, med 55–64-letnik 22 % in med 65–74-letniki 11 %. 

19 % 16–74-letnikov bi moralo v zadnjih 12 mesecih oddati uradni obrazec, vendar tega niso opravili prek spletnih strani javnih ustanov. Zanimalo nas je, zakaj. 32 % jih je odgovorilo, da zato, ker nimajo digitalnega potrdila ali da so imeli pri uporabi tega potrdila težave. 17 % jih je odgovorilo, da ni bilo na volje ustrezne spletne storitve za pošiljanje uradnih obrazcev. 16 % jih ni imelo za to potrebnih veščin ali znanj. 14 % jih je imelo pomisleke glede tega zaradi zaščite ali varnosti osebnih podatkov. 10 % jih je odgovorilo, da je uradni elektronski obrazec oddal v njihovem imenu nekdo drug. 


Število uporabnikov pametnih naprav ali sistemov – od pametnih ur do virtualnih asistentov

Tudi med napravami, ki jih uporabljamo vsak dan, je čedalje več takih, ki jih je mogoče povezati z internetom – tako imenovanih pametnih naprav ali sistemov. Ti omogočajo uporabo storitev, kot so daljinsko upravljanje naprav, prilagajanje nastavitev, dajanje navodil za izvedbo nalog, prejemanje povratnih informacij. 

Pametne naprave ali sisteme je že uporabljalo 63 % oseb, starih 16–74-letnikov. 

14 % 16–74-letnikov je uporabljalo virtualne asistente v obliki mobilne aplikacije ali pametnega zvočnika, npr. Applovo Siri, Amazonovo Alexa, Telekomov Neo. Enak delež jih je uporabljalo pametne gospodinjske aparate, npr. robotski sesalnik, pametni hladilnik. 10 % jih je uporabljalo pametne rešitve za upravljanje energije v domu, npr. pametni termostat, svetila, vtičnice ali druge take pametne rešitve. 6 % jih je uporabljalo pametne varnostne rešitve za dom, npr. pametne varnostne sisteme, kamere, pametne senzorje za dim, pametne ključavnice. 

Pametno uro, zapestnico, brezžične slušalke je uporabljalo 26 % 16–74-letnikov. 9 % jih je uporabljalo pametne naprave za spremljanje krvnega tlaka, ravni sladkorja, telesne teže (npr. pametno tehtnico) ali druge pametne naprave za zdravje in zdravstveno oskrbo, npr. pametno zobno ščetko, Telekomovo storitev E-oskrba. Avtomobile z vgrajeno brezžično internetno povezavo jih je uporabljalo 6 %, pametne igrače, kot so npr. igrače roboti (vključno z izobraževalnimi igračami), ali lutke pa 3 %.

41 % 16–74-letnikov je uporabljalo z internetom povezano pametno televizijo ali televizijo, povezano prek Chromecasta. 30 % jih je uporabljalo z Bluethoothom povezane zvočnike, hišni avdio sistem, 11 % z internetom povezano igralno konzolo in 6 % z internetom povezan pametni zvočnik, ki omogoča glasovno upravljanje (npr. Amazon Echo, Google Home).
METODOLOŠKO OPOZORILO
Raziskovanje se delno izvaja kot del podpornih tehničnih aktivnosti (študije, vrednotenja in druge podlage, analize, strateški programski dokumenti) v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija.
Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.