Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija, september 2020
Cene življenjskih potrebščin septembra 2020 na letni ravni v povprečju nižje za 0,3 %, na mesečni ravni za 0,4 %
Cene življenjskih potrebščin so bile septembra 2020 na letni ravni nižje za 0,3 %, na mesečni ravni za 0,4 %. Na letno deflacijo so najbolj vplivale nižje cene naftnih derivatov. Blago se je v enem letu pocenilo za 1 %, storitve pa so se podražile za 0,8 %.
Cene septembra 2020 na letni ravni nižje povprečno za 0,3 %
Letna deflacija je bila septembra 2020 0,3-odstotna (v septembru 2019 smo imeli 1,7-odstotno inflacijo). Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna (v enakem obdobju prejšnjega leta 1,7-odstotna).
Blago se je v zadnjem letu v povprečju pocenilo za 1 %. Znižale so se cene vseh vrst blaga: poltrajno blago za 3,4 %, blago dnevne porabe za 0,5 % in trajno blago za 0,2 %. Cene storitev so se v tem obdobju v povprečju zvišale za 0,8 %.
Na letno deflacijo so imeli največji vpliv (1,0 odstotne točke) cenejši naftni derivati. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 19,7 % (cene bencina za 20,5 %, cene dizelskega goriva za 19,5 %), cene tekočih goriv pa za 16,3 %. Na deflacijo so imele 0,4 odstotne točke vpliva še nižje cene oblačil in obutve (za 5,3 %).
Hrana je bila v septembru 2020 v povprečju za 4,4 % dražja kot v septembru 2019, kar je letno deflacijo ublažilo za 0,6 odstotne točke.
Mesečna deflacija 0,4-odstotna
Cene življenjskih potrebščin so bile septembra 2020 na mesečni ravni v povprečju nižje za 0,4 %. K mesečni deflaciji je največ, 0,7 odstotne točke, prispevalo znižanje cen počitniških paketov (za 14,9 %). Po 0,1 odstotne točke so k mesečni deflaciji prispevale še cenejše nastanitvene storitve (za 4,9 %), avtomobili (za 1,1 %), proizvodi iz skupine električna energija, plin in druga goriva (za 0,9 %) ter hrana (za 0,4 %).
Deflacijo so blažile višje cene oblačil in obutve (za 7,1 %) ter še druge septembrske podražitve (prve za 0,5 odstotne točke, druge za 0,2 odstotne točke).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v septembru 2020 –0,7-odstotna (v septembru 2019 je bila 1,7-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,4-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,2-odstotna.
Blago se je v letu dni pocenilo za 1,9 %. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 3,5 %, cene blaga dnevne porabe za 1,9 % in cene trajnega blaga za 0,3 %. Cene storitev pa so se v letu dni v povprečju zvišale za 1,2 %.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v avgustu 2020 –0,2-odstotna (v juliju 2020 je bila 0,4-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,4-odstotna (v juliju 2020 0,9-odstotna). Najnižja, –2,9-odstotna, je bila na Cipru, najvišja, 4-odstotna, pa na Madžarskem. V Sloveniji je bila –0,7-odstotna.
Letna deflacija je bila septembra 2020 0,3-odstotna (v septembru 2019 smo imeli 1,7-odstotno inflacijo). Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna (v enakem obdobju prejšnjega leta 1,7-odstotna).
Blago se je v zadnjem letu v povprečju pocenilo za 1 %. Znižale so se cene vseh vrst blaga: poltrajno blago za 3,4 %, blago dnevne porabe za 0,5 % in trajno blago za 0,2 %. Cene storitev so se v tem obdobju v povprečju zvišale za 0,8 %.
Na letno deflacijo so imeli največji vpliv (1,0 odstotne točke) cenejši naftni derivati. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 19,7 % (cene bencina za 20,5 %, cene dizelskega goriva za 19,5 %), cene tekočih goriv pa za 16,3 %. Na deflacijo so imele 0,4 odstotne točke vpliva še nižje cene oblačil in obutve (za 5,3 %).
Hrana je bila v septembru 2020 v povprečju za 4,4 % dražja kot v septembru 2019, kar je letno deflacijo ublažilo za 0,6 odstotne točke.
Mesečna deflacija 0,4-odstotna
Cene življenjskih potrebščin so bile septembra 2020 na mesečni ravni v povprečju nižje za 0,4 %. K mesečni deflaciji je največ, 0,7 odstotne točke, prispevalo znižanje cen počitniških paketov (za 14,9 %). Po 0,1 odstotne točke so k mesečni deflaciji prispevale še cenejše nastanitvene storitve (za 4,9 %), avtomobili (za 1,1 %), proizvodi iz skupine električna energija, plin in druga goriva (za 0,9 %) ter hrana (za 0,4 %).
Deflacijo so blažile višje cene oblačil in obutve (za 7,1 %) ter še druge septembrske podražitve (prve za 0,5 odstotne točke, druge za 0,2 odstotne točke).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v septembru 2020 –0,7-odstotna (v septembru 2019 je bila 1,7-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,4-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,2-odstotna.
Blago se je v letu dni pocenilo za 1,9 %. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 3,5 %, cene blaga dnevne porabe za 1,9 % in cene trajnega blaga za 0,3 %. Cene storitev pa so se v letu dni v povprečju zvišale za 1,2 %.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v avgustu 2020 –0,2-odstotna (v juliju 2020 je bila 0,4-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,4-odstotna (v juliju 2020 0,9-odstotna). Najnižja, –2,9-odstotna, je bila na Cipru, najvišja, 4-odstotna, pa na Madžarskem. V Sloveniji je bila –0,7-odstotna.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Vir: SURS |
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v stopnjah rasti, Slovenija
1) Indeksi. Vir: SURS |
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.