Svetovni dan hrane

Slogan letošnjega svetovnega dneva hrane je: Rastimo, negujmo, vzdržujmo. Skupaj.

Slovenski kmetje so v letu 2019 obdelovali okoli 479.800 hektarjev kmetijske površine. Pridelali so približno 140.000 ton pšenice, 120.000 ton zelenjave, 89.000 ton sadja in 66.000 ton krompirja ter pridobili 147.000 ton mesa.

  • 12. 10. 2020 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

Svetovni dan hrane 2020 in 75. obletnico Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) zaznamujemo v izjemnem trenutku – ko se države po vsem svetu spopadajo z razširjenimi učinki svetovne pandemije covida-19. Po oceni Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) naj bi na svetu trpelo zaradi lakote 690 milijonov ljudi, kar je 8,9 % svetovnega prebivalstva. V enem letu (od 2018 do 2019) je to število naraslo za 10 milijonov, v petih letih (od 2014 do 2019) pa kar za 60 milijonov. Narašča tudi število prebivalcev, katerih prehranska varnost je ogrožena. V letu 2019 naj bi v takih razmerah, v strahu pred lakoto, živelo 750 milijonov ljudi po svetu ali najmanj eden od desetih. FAO v svojem poročilu (The state of food security and nutrition in the world 2020) navaja več razlogov za tako hitro povečanje števila lačnih in tistih, katerih prehranska varnost je negotova oz. ogrožena. Pomemben razlog za tako stanje je poleg šibkih, stagnirajočih in slabih gospodarskih razmer, pomanjkanja politik, ki bi nudile socialno zaščito, poleg pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, ki vplivajo na kmetijstvo, tudi visoka stopnja odvisnosti od uvoza in izvoza blaga (kmetijskih pridelkov in proizvodov).

Tudi Slovenija je v letu 2019, kot kažejo podatki v Bilanci proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov, uvozila krompirja, sadja in zelenjave več kot v letu 2018 (krompirja za 18 %, sadja za 8 % in zelenjave za 7 % več). Mesa in žit smo uvozili nekoliko manj kot v letu 2018 (za 3 % oz. za 7 %). Velik del razpoložljivih kmetijskih proizvodov, namenjenih za prehrano prebivalstva, uvozimo. Od skupne razpoložljive količine sadja uvozimo kar 80 %, od skupne količine zelenjave, krompirja in pšenice pa okoli 60 %. Pri mesu je delež uvoza v primerjavi z domačo pridelavo nekoliko nižji (43 %). Iz tega vidimo, da je slovenski potrošnik, kar zadeva prehransko preskrbljenost,  v veliki meri odvisen od uvoza izbranih kmetijskih proizvodov in da to dejstvo povečuje tudi naše tveganje za prehransko varnost. 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

 

Bilanca proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov kaže, da je prebivalec Slovenije v letu 2019 porabil za prehrano največ sadja (povprečno 129 kg) in zelenjave (123 kg). Prav pri teh dveh prehranskih proizvodih je bila stopnja samooskrbe v letu 2019  najnižja; pri sadju je bila 30-odstotna,  pri zelenjavi pa 44-odstotna. Na »krožnikih« vsakega od nas se je v letu 2019 »znašlo« tudi povprečno 99 kg pšenice, 91 kg mesa in 64 kg krompirja.


Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

 

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.