Svetovni dan varčevanja

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji že tretjo leto zapored višja od povprečja v evrskem območju

Z 2019 se je končalo 6-letno obdobje rasti stopnje bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji. Ta je bila že 3. leto zapored višja od povprečja v evrskem območju in 7. leto zapored od povprečja v EU. Zaradi pandemije covida-19 se je okrepilo varčevanje gospodinjstev.

  • 29. 10. 2020 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Na tem kongresu je bilo 354 predstavnikov približno 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah.

Svetovni dan varčevanja je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in za posameznike. Svetovni dan varčevanja se po zadnjih podatkih zaznamuje v 80 državah.

Kaj je varčevanje in kateri so najpomembnejši motivi, ki naj bi bili povezani z varčevanjem?

Varčevanje gospodinjstev predstavlja tisti del razpoložljivega dohodka gospodinjstev, ki ga ta ne porabijo za nakup trajnih in potrošnih dobrin ter storitev, temveč ga privarčujejo. Prihranki gospodinjstev so torej enaki razpoložljivemu dohodku gospodinjstev, zmanjšanemu za končno potrošnjo.

Evropska centralna banka v svoji raziskavi ugotavlja, da so najpomembnejši motivi za varčevanje gospodinjstev v državah evrskega območja naslednji: zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke, zagotavljanje dohodka ob upokojitvi, zagotavljanje sredstev za večje nakupe (dodatna stanovanja, pohištvo, vozila) ter varčevanje za potovanja (dopust), izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom.

Gospodinjstva v Sloveniji že več let zapored v povprečju privarčevala višji delež razpoložljivega dohodka, kot ga v povprečju privarčujejo vsa gospodinjstva v evrskem območju (EA-19) in v Evropski uniji (EU-28)

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev je bila v Sloveniji v letu 2019 13,3-odstotna. V primerjavi z letom 2018 se je po šestih letih postopne rasti tokrat znižala za 0,2-odstotne točke.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata sta imeli v letu 2019 najvišji stopnji bruto varčevanja že tradicionalno Švedska (18,5-odstotno) in Nemčija (18,4-odstotno). Občutno manjša deleža razpoložljivega dohodka so za varčevanje namenila gospodinjstva v Litvi (4,1 %) in Španiji (6,3 %). Slovenija se je s 13,3-odstotno stopnjo bruto varčevanja med opazovanimi državami uvrstila na sedmo mesto.

Sicer pa je bilo leto 2019 tretje zaporedno leto, v katerem so gospodinjstva v Sloveniji namenila za varčevanje višji delež razpoložljivega dohodka (13,3 %), kot so ga v povprečju namenila za varčevanje vsa gospodinjstva v državah članicah evrskega območja (12,9 %), in že sedmo zaporedno leto, v katerem so v povprečju privarčevala višji delež razpoložljivega dohodka, kot so ga v povprečju privarčevala gospodinjstva v vseh državah članicah Evropske unije skupaj (10,7 %). 

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Slovenska gospodinjstva ostajajo pri svojih naložbenih odločitvah konservativna in nenaklonjena tveganju

Neto finančno premoženje (razlika med sredstvi in obveznostmi) slovenskih gospodinjstev se že osemnajst let povečuje (izjemi sta bili leti 2008 in 2011). Ob koncu leta 2019 je znašalo 43,4 mrd. EUR  in se je glede na leto 2018 povečalo za 10,9 % (4,2 mrd. EUR).

Finančna sredstva gospodinjstev (gotovina in vloge, delnice in drugo) v zadnjih osmih letih naraščajo hitreje kot njihove obveznosti (posojila in druge obveznosti). V letu 2019 so se glede na leto 2018 povečala za 9,1 odstotne točke in so tako znašala 58,2 mrd. EUR ali 120,2 % BDP, medtem ko so se obveznosti povečale za 4,4 odstotne točke in so tako znašale 14.8 mrd. EUR ali 30,6 % BDP.  

Struktura finančnih sredstev gospodinjstev v Sloveniji se že več kot desetletje ni bistveno spremenila. Najvišji delež kljub obdobju zelo nizkih depozitnih obrestnih mer še vedno predstavljajo vloge (zlasti prenosljive vloge) in gotovina (47,7 %), sledijo lastniški kapital in delnice (30,6 %), zavarovanja (zlasti življenjska zavarovanja) in pokojninske sheme (13,7 %), dolžniški vrednostni papirji ter druge terjate (5,8 %) in posojila (2,2 %). 

Takšna struktura finančnih sredstev kaže, da med slovenskimi gospodinjstvi prevladuje konservativna oblika varčevanja, pri svojih naložbenih odločitvah pa dajejo prednost varnosti pred donosom, saj se že več kot desetletje v največjem odstotku odločajo za varčevanje v obliki gotovine in vlog, medtem ko odstotek bolj tveganih naložb ostaja razmeroma nizek.

Vsa gospodinjstva v evrskem območju in v Evropski uniji imajo v povprečju večji delež sredstev v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (v 2019: 33,7 % oz. 38,0 %) in bistveno manjši delež v obliki gotovine in vlog (v 2019: 33,1 % oz. 30,4 %) kot gospodinjstva v Sloveniji. Ta so po deležih sredstev glede na oblike varčevanja primerljiva z gospodinjstvi na Poljskem, Portugalskem, v Luksemburgu in v Avstriji.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Rast posojil gospodinjstvom se upočasnjuje, zadolženost gospodinjstev ostaja v primerjavi s povprečjem v evrskem območju in Evropski uniji za polovico nižja

Najeta posojila gospodinjstev so v letu 2019 znašala 13 mrd. EUR ali 87,8 % vseh njihovih finančnih obveznosti, medtem ko so druge obveznosti (zlasti komercialni krediti in predujmi) znašale 1,8 mrd. EUR ali 12,2 % vseh finančnih obveznosti. Posojila so najpomembnejši instrument zadolževanja gospodinjstev, in sicer tako gospodinjstev v Sloveniji kot tudi vseh v evrskem območju (90,3 %) in v Evropski uniji (91,4  %). 

Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji (merjena kot razmerje med finančnimi obveznostmi in razpoložljivim dohodkom) je konec leta 2019 znašala 44,4 %. Po tem kazalniku so gospodinjstva v Sloveniji manj zadolžena, kot so v povprečju vsa gospodinjstva v evrskem območju (92,6 %) in v Evropski uniji (99,0 %), a imajo precej nižje neto finančno premoženje. To je v 2019 znašalo 89,6 % BDP, v evrskem območju  pa 157,3 % BDP in v Evropski uniji 165,8 % BDP.    

Povprečna letna stopnja rasti posojil gospodinjstvom je bila v obdobju od 2013 do 2019 3,6-odstotna. Potrošniška posojila so naraščala hitreje (v povprečju za 5,0 %)  kot stanovanjska (za 3,7 %) in druga posojila (za 1,0 %).   

Na večjo pripravljenost bank za kreditiranje gospodinjstev v zadnjih nekaj letih so med drugim pomembno vplivale izboljšane gospodarske razmere in razmere na trgu dela, ki so se preko višje rasti mase neto plač odrazile v višjih dohodkih in izboljšani kreditni sposobnosti gospodinjstev.

Rast posojil gospodinjstvom se je v letu 2019 po štiriletnem obdobju rasti upočasnila. Glede na leto 2018 je bila nižja za 0,6 odstotne točke in je bila tako 5,9-odstotna. Vzrok za to je bilo zmanjšanje potrošniških posojil (za 2,4 odstotne točke, na 8,9 %) in zlasti drugih posojil (za 5,8 odstotne točke, na 1,6 %).  

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Zaradi pandemije covida-19 se je v prvem polletju 2020 okrepilo varčevanje gospodinjstev v vseh evropskih državah, razen na Švedskem 

V prvem polletju 2020, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19, se je stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v evrskem območju glede na prvo polletje 2019 zvišala za 7,3 odstotne točke in je bila 21,6-odstotna. Glede na prvo polletje 2019 se je zvišala v vseh opazovanih državah (podatki za prvo polletje so bili na voljo za 15 evropskih držav), razen na Švedskem (0,4 odstotne točke). Najizraziteje se je zvišala na Irskem (za 14,0 odstotne točke), sledile so Združeno Kraljestvo (za 12,4 odstotne točke), Španija (za 10,0 odstotne točke) in  Slovenija (za 9,8 odstotne točke), najmanj izrazito pa na Češkem (za 4,5 odstotne točke), v Avstriji (za 4,8 odstotne točke) ter v Nemčiji in na Finskem (v vsaki za 5,7 odstotne točke).

Stopnja varčevanja gospodinjstev se je v prvem polletju 2020 v opazovanih državah občutno povečala, ker je bila rast izdatkov za končno potrošnjo bistveno nižja od rasti razpoložljivega dohodka. Potrošnja gospodinjstev je najizraziteje upadla na Norveškem (za 15,7 odstotne točke), sledile so Španija (za 14,5 odstotne točke), Združeno Kraljestvo (za 13,5 odstotne točke), Italija (za 11,9 odstotne točke) in Slovenija (za 11,6 odstotne točke).

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se zmanjšali zaradi neprostovoljnega in previdnostnega varčevanja. Neprostovoljno varčevanje se je povečalo zaradi ukrepov za zajezitev posledic pandemije covida-19, saj so gospodinjstva morala nakupe nenujnih in trajnejših proizvodov in storitev, ki so jih prvotno  nameravala opraviti v tem obdobju, zaradi karantene preložiti. Previdnostno varčevanje se je povečalo zaradi negotovosti, povezane z nadaljnjim širjenjem okužb in razmer na trgu dela.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Obiščite tudi našo podatkovno bazo SiStat.