Strukturna statistika plač, Slovenija, 2019

Povprečna mesečna bruto plača oseb, zaposlenih v Sloveniji (preračunana iz letne bruto plače), je v letu 2019 po začasnih podatkih strukturne statistike plač znašala 1.851 EUR, kar je za 4,1 % več kot v letu 2018. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih moških je bila za 2,7 % višja od slovenskega povprečja in je znašala 1.901 EUR, povprečna mesečna bruto plača žensk pa je bila za 3,3 % nižja od povprečja in je znašala 1.790 EUR; obe pa sta bili višji kot v preteklem letu (2018), in sicer povprečna mesečna bruto plača moških za 3,5 %, povprečna mesečna bruto plača žensk pa za 4,8 %.

Porazdelitev plač v Sloveniji izrazito asimetrična

Iz podatkov strukturne statistike plač je razvidno, da je porazdelitev plač v Sloveniji izrazito asimetrična. V 2019 je imelo kar 63,2 % zaposlenih oseb povprečno mesečno neto plačo nižjo od slovenskega povprečja.  Mediana mesečne neto plače, ki deli populacijo na dva enaka dela, je v letu 2019 znašala 1.026 EUR (mediana mesečne neto plače moških je bila 1.040 EUR, žensk pa 1.008 EUR). Povprečna mesečna neto plača polovice zaposlenih oseb je bila torej nižja od 1.026 EUR. Prvi kvartil porazdelitve je znašal 790 EUR, kar pomeni, da je bila povprečna mesečna neto plača 25 % zaposlenih oseb nižja od 790 EUR. Na drugi strani je bilo samo 10 % zaposlenih oseb, katerih  povprečna mesečna neto plača je bila višja od 1.840 EUR, in samo odstotek zaposlenih oseb, katerih povprečna mesečna neto plača je bila višja od 3.505 EUR. 



Povprečna mesečna plača v 2019 višja od povprečja samo v osrednjeslovenski statistični regiji, zvišanje povprečne mesečne plače v 2019 glede na 2018 najopaznejše v pomurski statistični regiji

Na ravni statističnih regij so imeli v 2019 povprečno mesečno bruto plačo višjo od slovenskega povprečja samo zaposleni v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer za 11,1 % višjo; znašala je 2.056 EUR. Najnižjo povprečno mesečno bruto plačo so v 2019 imeli zaposleni v primorsko-notranjski statistični regiji (1.598 EUR ali 13,7 % nižjo od slovenskega povprečja). 

Povprečna mesečna bruto plača se je v 2019 glede na 2018 najbolj zvišala v pomurski statistični regiji, in sicer za 6,0 %, pri čemer se je nekoliko bolj zvišala ženskam (za 6,5 %) kot moškim (za 5,4 %). Sledila je jugovzhodna Slovenija; tam je bila povprečna mesečna bruto plača žensk v 2019 za 5,6 % višja kot v 2018. Najmanj se je povprečna mesečna bruto plača v 2019 glede na 2018 zvišala v gorenjski statistični regiji, in to v povprečju za 2,0 %, pri čemer se je moškim zvišala povprečno za 0,9 %, ženskam pa za 3,5 %.

Na ravni statističnih regij največje razlike v povprečni mesečni bruto plači zaposlenih v starostni skupini 65 let ali več

Povprečna mesečna bruto plača se je v 2019 glede na 2018 povišala v vseh starostnih skupinah; najbolj v starostni skupini 45–54 let (za 4,7 %), najmanj pa v starostni skupini 65 let ali več (za 0,5 %). Daleč najvišjo povprečno mesečno bruto plačo so v 2019 imeli ravno zaposleni v nazadnje omenjeni starostni skupini, in sicer 3.181 EUR ali za 71,9 % višjo od povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji. Najvišjo povprečno mesečno bruto plačo so zaposleni v tej starostni skupini (65+) prejeli v 2019 v posavski statistični regiji (3.705 EUR), drugo najvišjo pa v pomurski statistični regiji (3.600 EUR). Najnižjo povprečno mesečno bruto plačo so v 2019 prejeli zaposleni v starostni skupini 15–24 let (1.246 EUR ali za 32,7 % nižjo od povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji).

Če natančneje pogledamo gibanje povprečne mesečne bruto plače na ravni statističnih regij po starostnih skupinah, vidimo, da se je v letu 2019 glede na leto 2018 najbolj znižala v zasavski statistični regiji, in sicer v starostni skupini 65 let ali več (za 9,8 %), za njo pa v koroški statistični regiji, v isti starostni skupini (za 8,7 %). Najbolj zvišala pa se je v statistični regiji jugovzhodna Slovenija, prav tako v starostni skupini 65+ (za 12,5 %).

Povprečni mesečni bruto plači zaposlenih z najvišjo stopnjo izobrazbe v sektorju država in v zasebnem sektorju približno izenačeni

Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih z višje- oz. visokošolsko izobrazbo v sektorju država je bila v 2019 približno enaka povprečni plači zaposlenih z enako izobrazbo v zasebnem sektorju; v sektorju država je znašala 2.434 EUR, v zasebnem sektorju pa 2.478 EUR. Precej višjo povprečno mesečno bruto plačo pa so imeli zaposleni s to stopnjo izobrazbe v javnih družbah (2.812 EUR). Od zaposlenih s srednješolsko izobrazbo so v 2019 imeli nekoliko višjo povprečno mesečno bruto plačo tisti, ki so bili zaposleni v sektorju država (1.586 EUR), kot zaposleni v zasebnem sektorju (1.464 EUR).  Za zaposlene z največ osnovnošolsko izobrazbo je veljalo ravno obrnjeno: povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v sektorju država s tako izobrazbo je znašala 1.116 EUR, zaposlenih v zasebnem sektorju pa 1.241 EUR. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v javnih družbah z osnovnošolsko izobrazbo je znašala 1.351 EUR, s srednješolsko izobrazbo pa 1.724 EUR.



V vseh treh sektorjih (sektorju država, zasebnem sektorju in v javnih družbah) moški prejeli bistveno višjo povprečno mesečno bruto plačo kot ženske
 
Razlika med povprečno mesečno bruto plačo žensk in moških je bila v sektorju država najmanjša pri zaposlenih z višjo- oz. visokošolsko izobrazbo, in sicer je bila povprečna mesečna bruto plača moških s tako izobrazbo v povprečju za 20,1 % višja od povprečne mesečne bruto plače žensk z enako izobrazbo. Povprečna mesečna bruto plača moških s srednješolsko izobrazbo, zaposlenih v sektorju država, je bila za 25,9 % višja od povprečne mesečne bruto plače ženske z enako izobrazbo in zaposlenih v istem sektorju, povprečna mesečna bruto plača moških z največ osnovnošolsko izobrazbo pa je bila v povprečju za 21,3 % višja od povprečne mesečne bruto plače žensk z enako izobrazbo in zaposlenih v istem sektorju.

V zasebnem sektorju je bila razlika v povprečni mesečni bruto plači žensk in moških najmanjša pri zaposlenih z dokončano srednješolsko izobrazbo (povprečna mesečna bruto plača moških je bila tu v povprečju za 15,8 % višja od povprečne mesečne bruto plače žensk), največja pa pri zaposlenih z dokončano višje- oz. visokošolsko izobrazbo  (za 22,2 %).

V javnih družbah je bila povprečna mesečna bruto plača moških z dokončano največ osnovnošolsko izobrazbo za 28,6 % višja od povprečne mesečne bruto plače žensk z enako izobrazbo, medtem ko je bila ta razlika pri zaposlenih z dokončano srednješolsko ali višje- oz. visokošolsko izobrazbo nekoliko manjša; znašala je pri obojih približno 25 % (v korist moških).