Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija, julij 2020
Julija 2020 letna inflacija 0,3-odstotna; na mesečni ravni cene v povprečju nižje za 0,1 %
Julija 2020 je bila inflacija na letni ravni 0,3-odstotna. Cene storitev so se v tem obdobju zvišale za 2,1 %, cene blaga pa znižale za 0,8 %. Na mesečni ravni je bila zabeležena deflacija (0,1-odstotna), kar je v največji meri posledica znižanja cen oblačil in obutve (za 10,3 %).
Na letni ravni cene v povprečju višje za 0,3 %
Cene življenjskih potrebščin so se v juliju 2020 na letni ravni v povprečju dvignile za 0,3 % (julija 2019 je bila letna inflacija 2-odstotna). Povprečna 12-mesečna rast je bila 0,9-odstotna (leto pred tem, tj. v juliju 2019, je bila 1,7 %).
Cene storitev so se v enem letu v povprečju dvignile za 2,1 %. V istem obdobju se je blago v povprečju pocenilo za 0,8 %. V povprečju so se pocenile vse vrste blaga (trajno blago za 1 %, poltrajno blago za 0,8 % ter blago dnevne porabe za 0,6 %).
Največji vpliv na dvig cen na letni ravni so imele podražitve hrane (za 0,5 odstotne točke). Cene sadja so se v povprečju dvignile za 16,2 % ter cene mesa za 6,3 %. Z 0,3 odstotne točke so na letno inflacijo vplivale tudi podražitve v skupini raznovrstno blago in storitve (cene zavarovanj so se zvišale za 5,4 %).
Nižje cene naftnih derivatov so z –1,0 odstotne točke vplivale na gibanje cen na letni ravni. Goriva in maziva za osebna vozila so se julija 2020 v primerjavi z julijem 2019 v povprečju pocenila za 20,3 %, tekoča goriva pa za 14,2 %.
Na mesečni ravni 0,1–odstotna deflacija
Julija 2020 so bile cene v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju za 0,1 % nižje. Največji vpliv so imele poletne razprodaje oblačil in obutve (za –0,8 odstotne točke). Oblačila so se v povprečju pocenila za 11,3 %, obutev pa za 8,1 %.
Na mesečni ravni so na gibanje cen vplivale (z 0,4 odstotne točke) višje cene počitniških paketov; v povprečju so se cene počitniških paketov zvišale za 10,2 %. 0,1 odstotne točke vpliva so imele tudi podražitve tekočih goriv in nastanitvenih storitev. V enem mesecu so se tekoča goriva v povprečju podražila za 10,5 %, nastanitvene storitve pa za 4,3 %. 0,1 odstotne točke vpliva so imele ostale julijske podražitve.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juliju 2020 negativna, in sicer je bila –0,3-odstotna (v juliju 2019 je bila pozitivna, in sicer 2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 0,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,2-odstotna.
Blago se je v letu dni pocenilo za 1,6 %. V povprečju se je pocenilo blago vseh kategorij (blago dnevne porabe se je pocenilo za 1,9 %, poltrajno blago za 0,9 % in trajno blago za 0,8 %). Storitve pa so se podražile za 1,8 %.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juniju 2020 0,3-odstotna (v maju 2020 je bila 0,1-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,8-odstotna (v maju 2020 je bila 0,6-odstotna). Najnižja je bila v Cipru (–2,2-odstotna), najvišja na Poljskem (3,8-odstotna); v Sloveniji je bila –0,8-odstotna.
Cene življenjskih potrebščin so se v juliju 2020 na letni ravni v povprečju dvignile za 0,3 % (julija 2019 je bila letna inflacija 2-odstotna). Povprečna 12-mesečna rast je bila 0,9-odstotna (leto pred tem, tj. v juliju 2019, je bila 1,7 %).
Cene storitev so se v enem letu v povprečju dvignile za 2,1 %. V istem obdobju se je blago v povprečju pocenilo za 0,8 %. V povprečju so se pocenile vse vrste blaga (trajno blago za 1 %, poltrajno blago za 0,8 % ter blago dnevne porabe za 0,6 %).
Največji vpliv na dvig cen na letni ravni so imele podražitve hrane (za 0,5 odstotne točke). Cene sadja so se v povprečju dvignile za 16,2 % ter cene mesa za 6,3 %. Z 0,3 odstotne točke so na letno inflacijo vplivale tudi podražitve v skupini raznovrstno blago in storitve (cene zavarovanj so se zvišale za 5,4 %).
Nižje cene naftnih derivatov so z –1,0 odstotne točke vplivale na gibanje cen na letni ravni. Goriva in maziva za osebna vozila so se julija 2020 v primerjavi z julijem 2019 v povprečju pocenila za 20,3 %, tekoča goriva pa za 14,2 %.
Na mesečni ravni 0,1–odstotna deflacija
Julija 2020 so bile cene v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju za 0,1 % nižje. Največji vpliv so imele poletne razprodaje oblačil in obutve (za –0,8 odstotne točke). Oblačila so se v povprečju pocenila za 11,3 %, obutev pa za 8,1 %.
Na mesečni ravni so na gibanje cen vplivale (z 0,4 odstotne točke) višje cene počitniških paketov; v povprečju so se cene počitniških paketov zvišale za 10,2 %. 0,1 odstotne točke vpliva so imele tudi podražitve tekočih goriv in nastanitvenih storitev. V enem mesecu so se tekoča goriva v povprečju podražila za 10,5 %, nastanitvene storitve pa za 4,3 %. 0,1 odstotne točke vpliva so imele ostale julijske podražitve.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juliju 2020 negativna, in sicer je bila –0,3-odstotna (v juliju 2019 je bila pozitivna, in sicer 2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 0,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,2-odstotna.
Blago se je v letu dni pocenilo za 1,6 %. V povprečju se je pocenilo blago vseh kategorij (blago dnevne porabe se je pocenilo za 1,9 %, poltrajno blago za 0,9 % in trajno blago za 0,8 %). Storitve pa so se podražile za 1,8 %.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juniju 2020 0,3-odstotna (v maju 2020 je bila 0,1-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,8-odstotna (v maju 2020 je bila 0,6-odstotna). Najnižja je bila v Cipru (–2,2-odstotna), najvišja na Poljskem (3,8-odstotna); v Sloveniji je bila –0,8-odstotna.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Vir: SURS
Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Vir: SURS |
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v stopnjah rasti, Slovenija
1) Indeksi. Vir: SURS |
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.